Franja

κατα-φθίνω konec vzamem, ginem πήματα, νόσῳ boleham.

κατα-φθίω [fut. καταφθίσω, aor. κατέφθισα, intr. κατέφθιτο, inf. καταφθίσθαι, pt. καταφθίμενος, plpf. poet. κατεφθίμην] 1. trans. pokončam, uničim, pogubim, (u)morim. 2. intr. (iz)ginem, konec vzamem, venem, propadam, ugašam, umiram; ἤϊα κατέφθιτο hrana je pošla, pt. καταφθίμενος mrtev.

κατ-ερείπω [intr. aor. κατήρῐπον, pf. κατερήρῐπα] 1. trans. ion. prevračam, podiram, razdiram. 2. intr. ep. podiram se, (z)rušim se; ἔργα jemljem konec, ginem.

κεφαλή, ἡ, dor. -λά [Et. iz ghebh -, nem. Giebel (got. gibla; stvn. gebal, glava). – ep. gen. dat. κεφαλῆφι]. 1. glava, ἐπὶ κεφαλήν na glavo, strmoglavo, κὰκ κεφαλῆς z glave, od konca do kraja, κατὰ κεφαλήν od zgoraj, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς od glave do nog; pren. a) glava (glavna oseba), gospodar; b) življenje τὴν κεφαλὴν παρατίθεμαι; c) opisuje osebo: κακὴ κεφαλή hudobnež, lopov. 2. o stvareh: najvišji, skrajnji del, vrh, kraj, rob, konec; ποταμοῦ izvir, τάφρου rob; γωνίας ogelni kamen NT; κεφαλὴν ἐπιτίθημι dovršujem.

νύσσα, ἡ ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti.

ὅρος, ου, ὁ, ion. οὖρος [Et. iz ϝορϝος od ϝερύω, gl. ἐρύομαι] 1. meja, mejnik, mejni kol, rob, ozemlje, dežela. 2. (ob)rok, konec, namera. 3. opredelba, določitev pojma, definicija.

οὐρ-ίαχος, ὁ (οὐρά) ep. skrajnji konec, ἔγκεος spodnji del kopjišča.

παίζω [fut. παίσομαι, aor. ἔπαισα, pf. πέπαικα, pass. πέπαισμαι] igram se (kot otrok), šalim se (opp. σπουδάζω), zabavam se, razveseljujem se, sem vesel, rečem kaj v šali, plešem, lovim κατ' ἄλσος, izmišljam ali storim kaj za šalo, λόγον παίζω λέγων samo šalim se, μετρίως ἤδη πεπαίσθω τὰ περὶ λόγων naj bo konec te zabavne razprave o govorih.

παῦλα, ἡ (παύω) prenehanje, odmor, počitek, konec.

παύω [fut. παύσω, pass. pf. πέπαυμαι, aor. ἐπαύθην itd., ep. pr. inf. παυέμεν(αι), impf. iter. παύεσκεν in παυέσκετο, aor. cj. 3 sg. παύσῃσι, 1 pl. παύσομεν] I. act. 1. trans. storim, da kdo neha, ustavim, ukinem, končam, odstranjujem, odpravljam; zadržujem (oviram) koga, da ne stori česa τινά τινος, odvračam od česa; pomirim, tolažim, olajšujem (bolečine), τόξον pustim, da počiva, λόγον končno sklenem, ἀγορήτην storim, da umolkne = usmrtim; τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavim, pahnem s prestola, ἐκ κακῶν rešim iz (oprostim) nesreče, γελῶντά τινα preženem komu smeh, ἐνοχλοῦντά τινα naredim konec nadležnostim. 2. intr. samo imper. παῦε, παύετε nehaj(te), stoj(te), miruj(te), molči(te), tiho! II. pass. in med. 1. a) neham s čim, odneham od česa, opustim kaj τοῦ γόου, s part. οἰκτείρων neham pomilovati, λέγων govoriti, sklenem govor, umolknem; b) umirim se, mirujem, neham (končam) se, φλόξ ugasne, ἄνεμος veter se poleže; παυστέον treba je odpraviti. 2. oprostim se, osvobodim se česa τινός, izgubim (službo), odstavijo me, odpovem se službi.

πέζα, ἡ [Et. iz πεδjα, gl. πούς; πεζός iz πεδjός, -jο-ς iz kor. ei "iti"] noga; kraj (konec) kake stvari, πρώτῃ ἐπὶ πέζῃ prav na koncu.

πεῖραρ¹, ατος, τό ep. [Et. iz περ-ϝ r̥-, kor. per; gl. πείρω] 1. kraj, rob, konec, meja γαίης, πόντου. 2. pren. a) dovršitev, odločitev, izid, πεῖραρ αἱρέομαι grem po razsodbo, razsodi se mi; b) glavna stvar, ἑκάστου πείρατ' ἔειπεν vse mu je natančno razložil; c) τέχνης umetno orodje, sredstvo, pomoček.

πέρας, ατος, τό meja, konec, kraj, cilj; adv. naposled, slednjič.

πέρᾱσις, εως, ἡ (περάω) poet. prehod; dovršitev, konec βίου.

περάτη, ἡ (sc. γῆ) skrajni konec zemlje, skrajni zahod ali vzhod, ἐν περάτῃ na skrajnem koncu, na skrajnem zapadu.

ποδεών, ῶνος, ὁ (πούς) ion. 1. konec odrte kože pri repu ali nogah, usnjat meh za vino ali olje. 2. ozek pas, kos zemlje.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρέμνον, τό panj, štor; konec debla, rkelj, klada.

πρόσ-θε(ν) [Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.

πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.