Franja

βου-λῡτός, ὁ (λύω) ep. čas, ko se izpregajo voli, delopust, večer, βουλυτόνδε proti večeru.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

διά-λῠσις, εως, ἡ (δια-λύω) 1. razveza, razhod, ločitev; razrušitev, podiranje τῆς γεφύρας; razpust, τῆς ἀγορῆς čas, ko se ljudje razidejo s trga, δήμου odprava, uničenje ljudovlade. 2. konec, dovršitev πολέμου, sprava πρός τινα, mirna poravnava, εἰς διαλύσεις ἄγω hočem stvar dovesti do mirne poravnave.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

ἔλεγχος², ὁ 1. dokazovanje, dokazilo, dokaz λόγων, τῶνδε; ovrženje, ovržba, zavrnitev; εἰς ἔλεγχον χειρὸς ἔμολε dokazal je svojo pravico z roko, ἔλεγχον δίδωμι dokažem, ἔλεγχον παραδίδωμί τινι dam komu priliko, da ovrže mojo trditev, ἔλεγχον ἔχω dopuščam zavrnitev, dam se ovreči (posvariti). 2. poskušnja, presoja, preiskava, οἱ περὶ Παυσανίαν ἔλεγχοι o Pavzaniji, ἔλεγχον δίδωμι τοῦ βίου dam se preiskati, dajem odgovor od svojega življenja, εἰς ἔλεγχον ἐξιών ko sem vse presodil, ko imam skušnjo.

ἐξ-έτι adv. in praep. z gen. ep. (še) od, odkar, ἐξέτι τοῦ ὅτε od tedaj ko.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἐπᾱ́ν, ἐπήν, ion. ἐπεάν (ἐπεὶ ἄν) veznik s cj. (ako se izvrši dejanje v bodočnosti ali ako se ponavlja v sedanjosti) potem ko, brž ko, kadar, ἐπὰν τάχιστα čim preje; pri Hom. se veže tudi z opt.

ἐπ-απειλέω po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam τινί, τινί τι, z inf.; pass. πρὸς σοῦ τὰ δείν' ἐκεῖν' ἐπηπειλημένοι potem ko si nam ti tako strašno zapretil.

ἐπεί (iz ἐπί + εἰ), ep. ἐπειή conj. 1. časovno: ko, potem ko, odkar, medtem ko, kadar, ἐπεὶ τάχιστα brž ko; veže se a) z ind.; b) z opt. v orat. obl. in pri dejanju, ki se je v preteklosti ponavljalo, redko z ἄν (κέν): kadarkoli, vselej kadar; c) s cj. (in ἄν, κέν) v splošnih rekih (ako se dejanje le enkrat (v bodočnosti) izvrši ali (v sedanjosti) ponavlja); d) z inf. v orat. obl. 2. vzročno: ker, kajti; sicer, vrhutega; medtem ko; pa vendar, čeprav. 3. zveze: ἐπεί γε, ἐπεί τοι ker pač, ker ravno, saj, kajti zares, ἐπεὶ φέρε ἴδω daj, da pogledam, ἐπεὶ δή brž ko, potem ko, ἐπεί περ ker pač, ker vendar, ἐπεὶ καί ker tudi, ἐπεὶ εἰ ker če, ἐπεί τε = ἐπεὶ δή, ἐπεὶ δὴ πρῶτα odkar, ἐπεὶ ἄρα (δή) ko pa, ker pa (sedaj), ker torej, ἐπεί νυ ker že.

ἐπειδ-ᾱ́ν (iz ἐπειδὴ ἄν) veznik s cj. a) aor. potem ko, brž ko; b) praes. dokler, medtem ko, ἐπειδὰν τάχιστα brž ko.

ἐπει-δή veznik 1. o času: odkar (že), potem ko, z ind.; v orat. obl. in pri dejanju. ki se ponavlja, z optat. kadarkoli, ἐπειδὴ τάχιστα brž ko, ἐπειδὴ πρῶτα odkar. 2. vzročno: ker že, ker pač.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπι-σκιάζω 1. obsenčim NT, po-, zakrijem τινί τι. 2. zatemnim; pass. ὄμμ' ἐπεσκιασμένη potem ko sem skrila svoj pogled v temo = skrita v temi.

ἔσ-τε [Et. iz ἐνσ-τε, gl. εἰς] 1. praep. do, tja do, pogosto z ἐπί, πρός, εἰς. 2. conj. dočim, medtem ko, dokler ne; veže se z inf., z ind., opt. ali s cj. in ἄν.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.