Franja

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολῑτικός 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, τὸ πολιτικόν meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški; ὁ πολιτικός državnik, ἡ πολιτική državništvo, državoznanstvo, τὰ πολιτικά javne zadeve, politika, politične razmere. – adv. -κῶς ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.

πολύ-ιδρις, ιος, ὁ, ἡ (ἴδρις) ep. kdor mnogo vé, zelo izveden, prebrisan, moder, razborit.

πρᾱκτικός 3 1. sposoben za delo, spreten pri opravilu, vešč, izveden v poslih (praktičen), prizadeven, delaven, podjeten. 2. kdor kaj doseže, παρά τινος od koga.

σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.

στρατηγικός 3 (στρατ-ηγός), fem. στρα-τηγίς, ίδος 1. ki se tiče poveljnika, poveljniški, ἐσθής poveljnikova obleka, τὰ στρατηγικά poveljnikove dolžnosti, ἡ στρατηγίς (ναῦς) poveljnikova (admiralska) ladja; πύλαι vhod k poveljnikovemu šatoru. 2. sposoben za poveljevanje, izveden v vojni umetnosti, vešč vojni, ἀνήρ izvrsten vojskovodja.

τακτικός 3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).

τεκτονικός 3 (τέκτων) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. ὁ stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; ἡ τεκτονική (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.

τεχνήεις 3 ep. veleumeten, umetelen, umeten, izveden v umetnosti. – adv. τεχνηέντως umetno.

τεχνικός 3 (τέχνη) 1. umetniški, umetelen, umeten. 2. vešč, izveden v strokovnjaški umetnosti. 3. pravilen, moder, οὐ τεχνικόν γ' ἂν εἴη bilo bi pač nespametno (nemodro).

τὶς, τὶ enkl. pron. indef. [gen. τινός, του, dat. τινί, τῳ, neutr. pl. τινά, ἄττα; ep. ion. gen. τεο, τευ, ion. dat. τεῳ, neutr. pl. ἄσσα, gen. pl. τέων, dat. τέοισι.] 1. nekdo, neki, nekak, nekateri, nekaj (včasih se ne prevaja; lat. quidam) θεός τις, θεῶν τις, ἤ τις ἢ οὐδείς skoraj nobeden, οὔ τις nikdo. 2. a) ta in oni, marsikdo, marsikateri ὧδε δέ τις εἴπεσκε, τὶς ἄλλος marsikateri drugi; pl. marsikateri, nekateri; b) vsakdo εὖ μέν τις δόρυ θηξάσθω, τοῦτό τις φρονῶν ἴστω. 3. pri adi., adv., num. in pron. daje besedam splošen pomen: a) docela, izredno, zares, precej, ἐγγύς τι precej blizu, δεινή τις δύναμις izredno velika moč, θαυμαστή τις ἀνδρεία admirabilis quaedam virtus; πολύ τι prav mnogo, οὐ πάνυ τι ne ravno posebno; b) nekako, nekam, v nekem oziru, takorekoč, φαίης κε ζάκοτόν τέ τιν' ἔμμεναι rekel bi, da je takorekoč (pravi) pustež, βλάξ τις nekako neumen; c) nekoliko, le (malo), nekaj, εἶς δέ τις ἀρχὸς ἔστω le eden, ὀλίγοι τινές le malo (njih), οὐ γάρ τινα πολλὸν χρόνον ne ravno dolgo, ἦ ῥά τί μοι κεχολώσεαι ali se boš kaj jezil, παροξῦναί τι (nekoliko) αὐτούς, ἐμπειρότερός τι nekoliko bolj izveden, μᾶλλόν τι nekoliko več, καί τι καὶ ὑποψίᾳ nekoliko tudi zaradi suma; d) morda, približno, pač: οἴει τι, ἧσσόν τι τοῦτο εἶναι αἰσχρόν meniš morda, da je to nekoliko manj grdo? τρεῖς τινες približno trije, ἐνιαυτόν τινα približno eno leto, πολλός τις ἔκειτο kot orjak je ležal; πόσοι τινές koliko (njih) pač, ἕκαστός τις vsak, πᾶς τις vsak posamezen, vsakteri. 4. pregnantno: (= aliquid) važen, znamenit, οἴονταί τι εἶναι ὄντες οὐδενὸς ἄξιοι, σεμνύνονται ὥς τι ὄντες, λέγω τι povem kaj važnega (imenitnega, resničnega), imam prav, πάσχω τι pretrpim nekaj hudega.

τοξικός 3 (τόξον) 1. ki spada k loku. 2. spreten (izveden) v streljanju z lokom, ἡ τοξική (τέχνη) spretnost (umetnost) v streljanju z lokom.