-
βαρύ-κτυπος 2 poet. glasno grmeč.
-
βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz gwr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz gwrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.
-
βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.
-
βοή, ἡ [Et. iz gwowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.
-
βρῐ-ήπῠος 2 (βρίθω, ἠπύω) ep. glasno kričeč, rjoveč.
-
βρῡχάομαι d. p. [pf. βέβρῡχα s prez. pom., aor. ἐβρυχήθην] ep. poet. bučim, šumim, tulim, rjovem, glasno (za)kričim, (za)ihtim.
-
δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.
-
δια-πρύσιος 3 in 2 [Et. δια-πρύτjος, gl. πρύτανις] ep. in poet. predirajoč, presunljiv; očit, daleč (segajoč, viden, slišen). – neutr. sg. = adv. glasno, gromko.
-
διά-σημος 2 (σῆμα) poet. popolnoma jasen, razločen, διάσημα θρηνεῖ glasno ječi.
-
δυσ-φόρμιγξ, ιγγος, ὁ, ἡ poet. neskladen, žalosten, glasno tarnajoč.
-
ἐκ-βοάω glasno (za)kričim, odganjam s krikom ἔρωτας.
-
ἐκ-γελάω [aor. -εγέλασα] glasno se zasmejem, ἡδύ sladko se nasmehnem.
-
ἐμ-βοάω glasno zakličem, zavpijem; zaženem bojni krik.
-
ἐπ-ευφημέω ep. poet. 1. pritrjujem, odobravam, prigovarjam, glasno zahtevam. 2. govorim srečo pomenjajoče besede; παιᾶνα (za)pojem pesem (za srečen uspeh).
-
ἐπ-ηπῠ́ω ep. ukam komu nasproti, glasno pritrjujem.
-
ἐπ-ιάχω ep. (tudi v tmezi) ploskam, glasno pritrjujem, vpijem na koga, vriskam nasproti komu τινί.
-
ἐπι-κελαδέω (v tmezi) ep. glasno pritrjujem čemu, ploskam.
-
ἐρεύγομαι2 d. m. [Et. lat. erūgo, ere, ructo, are, slov. rigati (se), riga se mi. – Obl. fut. ἐρεύξομαι, aor. ἠρευξάμην]. 1. intr. riga, kolca se mi, bljuvam; pljuskam ob, razbijam se, lomim se (o morskih valovih). 2. trans. bljuvam, mečem iz sebe, φόνον αἵματος kri pobitih zverin; širim, razprostiram σκότον; (glasno) pripovedujem κεκρυμμένα NT.
-
ἐρι-βόᾱς, ου, poet. glasno kričeč, veleglasen.
-
ἐρι-βρεμέτης, ου, ὁ ep. ἐρί-βρομος, ὁ glasno, močno grmeč.