Franja

Βρι-άρεως, εω, ὁ storoki orjak, ki so ga ljudje imenovali Ajgajon (Αἰγαίων).

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

γερούσιος 3 (γέρων) kar se tiče starčkov (starejšin), kar njim pristoja ali je njih dolžnost; οἶνος gerontsko vino, ki so ga pili starejšine pri kralju; ὅρκος prisega starejšin.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

γλαφυρός 3 ep. 1. izdolben, votel, obokan, bokast, bočen, trebušnat; λιμήν (ker ga obdajajo visoke stene) od visokih sten obdan. 2. gladek, uglajen, nežen, priročen.

γουνάζομαι, γουνόομαι ep. d. m. (γόνυ, samo prez. in impf.) prosim kleče (tako, da se oklenem kolen onega, ki ga prosim), ponižno prosim τινά τινος; τοκήων pri starših, πολλά prisrčno; z inf. fut. milo (za)prosim z obljubo.

δαιμόνιον, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.

δέχομαι d. m., ion. in poet. δέκομαι [Et. kor. dek', hrv. desiti, treffen. – Obl. fut. δέξομαι, aor. ἐδεξάμην, pf. δέδεγμαι, aor. pass. ἐδέχθην, adi. verb. δεκτέον; ep. praes. 3 pl. δέχαται, fut. 3 δεδέξομαι, aor. med. ἐδέγμην, 3 sg. ἔδεκτο, δέκτο, imper. δέξο, inf. δέχθαι, pt. δέγμενος]. I. trans. 1. jemljem, sprejemam kaj od koga παρά, ἔκ τινος, τί τινος (ali kaj za koga), χρυσὸν ἀνδρὸς ἐδέξατο vzela je zlato za svojega moža (= prodala ga je), odvzamem komu kaj τινί τι. 2. gostoljubno ali prijazno sprejmem, pogostim koga τινά, δέχομαι ἐπὶ ξένια sprejmem kot gosta, dovolim, da vstopi, ἐν μεγάροις, δόμοις, δωρήμασιν, χώρᾳ, πόλει, εἰς τὴν πόλιν. 3. slišim, čujem, zaznam, razumem φωνήν, ἠχήν, φήμην, μύθων ὀμφάν, λόγον. 4. a) odobravam kaj, zadovoljen sem s čim, priznam λόγους, sprejemam (z zadovoljstvom) οἰωνόν, vzamem na znanje, smatram za kaj μηδὲ συμφορὰν δέχου τὸν ἄνδρα, στρατηγόν τινα; z μᾶλλον imam rajši, više cenim, stavim kaj nad kaj; b) dopustim kaj, vzamem nase, potrpežljivo prenašam, trpim κῆρα. 5. oprezujem, pričakujem, prežim na koga τί, acc. c. inf., stavek s ὁπότε. 6. poskusim, merim se s kom, lotim se koga, sem komu kos, upiram se komu, branim se proti komu, τὸν ἐπιόντα proti napadniku, zgrabim se s kom, bojujem se s kom τινὰ εἰς χεῖρας. II. intr. ὥς μοι δέχεται κακὸν ἐκ κακοῦ kako sledi nesreča za nesrečo (izvira nesreča iz nesreče), sledim neposredno ἔκ τινος; mejim na kaj, stezam se, segam.

δημαγωγέω (δημ-αγωγός) vodim narod, sem ljudski govornik ali voditelj, predobivam narod na svojo stran, zapeljujem ga.

δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.

δοκιμάζω [fut. δοκιμάσω itd.] 1. (pre)izkušam, preiskujem, presojam, pregledujem τί, τινά. 2. odobravam, potrjujem, spoznavam za pravo, izbiram, cenim, spoštujem ἀνθρώπους. 3. v Atenah: o pregledovanju dečkov, predno so bili uvrščeni med državljane in o preizkušnjah uradnikov a) spoznam mladeniča za dorastlega, vzamem ga med državljane; b) preizkušam izvoljene uradnike in jih pustim v službo.

δυσ-πετής 2 (πίπτω), adv. -ῶς, ion. -έως ki težko pada, težak, težaven; μαθεῖν οὐ δυσπετής ni težko ga spoznati.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

ἕ [Et. iz σϝε, idevr. swe, swo: ἕ, οἷ, ὅς; podst. sewe, sewo; lat. suus (stlat. so-vos), slov. svoj, gršk. ἑός] 1. encl. acc. sg. pron. refl. pers. 3. osebe: sebe, se, gl. οὗ. 2. acc. sg. pron. pers. 3. osebe: njega, ga, njo, ga.

ἐγ-καλέω 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu kaj τινί τι, pritožujem se, grajam, τινά τινος, τὶ κατά τινος, ὑπέρ (περί) τινος. 2. tožim koga, τινί τι radi česa. 3. tirjam od koga dolg.

ἑέ = ἕ gl. οὗ ga, se.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

εἴργω (εἵργω), εἴργνῡμι, εἰργνύω [Et. kor. wereg', lat. vergere, slov. vrzel (strsl. vrzą, vrěsti, vezati). – Obl. fut. εἴρξω, -ομαι, aor. εἶρξα, pf. pass. εἶργμαι, aor. pass. εἴρχθην, adi. verb. εἰρκτός, εἰρκτέος. – ep. ἐέργω, ἐέργνῡμι, plpf. 3 pl. pass. ἐέρχατο, aor. ἐέργαθον (εἴργαθον); ion. poet. ἔργω, ἔργνῡμι, fut. ἔρξω, aor. ἔρξα, pΐ. pass. ἔργμαι, 3 pl. ἔρχαται, plpf. 3. pl. ἔρχατο, aor. pass. ἔρχθην]. 1. tiščim, potiskam, podim ἂψ ἐπὶ νῆας; oklepam, obdajam, zapiram δόμον ἐντός, ἐν ποταμῷ; pos. mečem, zapiram v ječo τινά; σάκεσσι ἔρχατο obdani so bili od ščitov, φρένες ἔρχαται ἀμφὶ ἁδινὸν κῆρ je obdajala ali ležala okrog česa; ὅσον ἐκ νηῶν ἀπὸ πύργου τάφρος ἔεργεν ves prostor, ki ga je od ladij in (na drugi strani) od zida sem zapiral jarek. 2. potiskam iz česa, izključujem, ločim ἀμφίς, odvračam (ἀπό) τινος, νῆα κύματος, ἐκτός krmim ladjo iz česa, ἐπ' ἀρίστερὰ λαόν odrežem, pustim na levi strani: pren. oviram, zadržujem, branim, oviram, ἀπὸ τιμῆς kratim čast, τινά τινος, z inf. ali ὥστε (μή). 3. med. vzdržujem se česa, ogibljem se česa, pustim v miru τινός; εἴργου nazaj.

Ἐλευθέρια, τά praznik osvoboditve, ki so ga obhajali Grki vsako peto leto v spomin na zmago pri Platejah l. 479.

ἐμός 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, ὁ ἐμός (= οὑμός itd.), ojačuje se z gen. od αὐτός; ἀγγελίη ἐμή vest o meni, αἱ διαβολαί obrekovanje o meni; ἡ ἐμὴ δωρεά dar, ki si ga meni dal; τὰ ἐμὰ νουθετήματα meni dani nauki. 2. subst. ὁ ἐμός moj otrok, ἡ ἐμή moja hči (domovina), οἱ ἐμοί moji sorodniki, τὸ ἐμόν moje razmere, τὰ ἐμά moji načrti (zadeve, razmere). – adv. τό γε ἐμόν, τὸ δ' ἐμόν kar se mene tiče.