Franja

ἀπ-άγχω ep. [fut. ἀπάγξω, aor. med. ἀπηγξάμην] 1. zadavim. 2. med. obesim se, ἔκ τινος na kaj.

ἀπ-αίρω, vzp. obl. ἀπ-αείρω [impf. iter. ion. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀπᾱρῶ, aor. ἀπῆρα] 1. act. proč vzdignem, odvzamem NT, odmaknem; intr. odrinem, τὰς νῆας odplovem, odstranim se, πρεσβείαν sprejmem (nastopim) poslanstvo. 2. med. dvignem se, odidem ἐκ πόλιος.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-ανίστημι [fut. med. ἀπαναστήσομαι, aor. ἀπανέστην, pf. ἀπανέστηκα] 1. act. prisilim, pripravim k odhodu. 2. med. krenem, odidem, izselim se, odrinem, vzdignem se ἐκ, ἀπό τινος; s pt. πολιορκέων neham oblegati.

ἄπ-ειμι² [inf. ἀπιέναι, imper. ἄπιθι, ἄπει, impf. ep. ἀπήιε; adi. verb. ἀπιτέον] odhajam, odpotujem, odkorakam, grem nazaj, vrnem se, ἐκ βοηθείας potem, ko sem pritekel na pomoč; πρὸς βασιλέα uskočim h kralju, upadem (o reki), bližam se koncu (o mesecu); pogosto = umreti; ind. praes. ima pogosto pomen futura: odšel bom.

ἀπο-βαίνω [aor. ἀπέβην in ἀπέβησα, aor. mixt. ἀπεβήσετο, tudi v tmezi] 1. odidem, odhajam, πρὸς Ὄλυμπον, μετ' ἀθανάτους; grem doli, stopam z ladje na suho, izkrcam se εἰς τὴν γῆν, νηός, ἐκ τῶν νεῶν. 2. dogodim se, pokažem se, postanem, pripetim se, izpolnim se; τὸ ἀποβαῖνον izid, uspeh, τὰ ἀποβησόμενα bodoči dogodki, ἐλπίδες se ne izpolnijo; impers.: zgodi se, pripeti se, ἀποβήσεταί μοι τοῦτο εἰς σωτηρίαν to mi bo v zveličanje NT. 3. trans. aor. 1 act. spravim iz ladje, postavim na suho, izkrcam.

ἀπο-δίομαι (-δίεμαι) preplašim, odpodim τινὰ ἐκ μάχης.

ἀπο-δοκιμάζω, ion. -δοκιμάω ne odobravam, zavržem NT; izvržem, odklonim, izbrišem (pri skušnji, iz imenika ἔκ τινος), razveljavim νόμους, grajam.

ἀπο-θνῄσκω [fut. ἀποθανοῦμαι, pl. pf. ep. ἀποτεθνηώς] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga ὑπό, ἐκ, ἀπό τινος: obsojen sem na smrt ὑπό τινος, πρὸ δίκης; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu τινί.

ἀπο-κληρόω izvolim po žrebu, izžrebam (ἔκ) τινος.

ἀπο-λέγω 1. act. a) odbiram, izbiram; b) odklanjam τινὰ ἐκ τῶν δικαστῶν. 2. med. odbiram sebi (zase).

ἀπο-μονόομαι pass. izobčijo, izključijo me, (ἔκ) τινος od zaveze.

ἀπο-πίπτω [aor. cj. -πέσῃσι] doli padam s česa ἀπό τινος, ἔκ τινος NT.

ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

αὐτό-ματος 2 [Et. αὐτός + mn̥tos, lat. mens, mentis] 1. ki (se) sam premika ali deluje τρίποδες, iz lastnega nagiba, prostovoljno. 2. kar se samo od sebe vrši, nastane, sam od sebe, slučajen, naraven ἅλες, θάνατος; o rastlinah ki same od sebe rastejo, samorastel; ἐκ, ἀπὸ τοῦ αὐτομάτου slučajno, sam od sebe.

ἀφ-αιρέω, ep. ἀπο-αιρέω, ion. ἀπ-αιρέω [gl. αἱρέω; ion. impf. iter. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀφαιρήσω, NT ἀφελῶ, aor. ἀφεῖλον, pf. ἀφῄρηκα, -ημαι, ion. ἀπαραίρηκα, ἀπαραίρημαι] 1. act. in pass. a) odjemam, proč jemljem, snemam, odstranjujem, odtegujem, zbrišem, preženem τί, τινός (τινά) τι komu kaj; τινί τι osvobodim koga česa, odpuščam komu kaj; b) oropam, ugrabim, ropam; c) zmanjšujem, omejujem δαπάνας, φθόνον. 2. med. a) α.) jemljem zase proč, odjemam zase, odtegujem, oplenim, ugrabim, ropam τινά τι, τινός τι, ἀρχῆς odstavljam; β.) prevzamem, odvzamem komu kaj τινός τι, τὸ ἔργον končam boj; ὕδωρ odvrnem, odpeljem vodo; τὴν ὄψιν oslepim; b) α.) iztrgam koga iz česa, osvobodim koga ἐκ χερῶν, τινὰ ἐς ἐλευθερίαν; β.) zadržujem koga, oviram koga μὴ ποιεῖν. 3. pass. a) vzamejo mi, oropajo me, izgubim kaj, vzame se mi kaj ἀφαιροῦμαί τι; b) ovirajo me, ὄμμα τοὐμὸν ἀφῃρέθη εἰσορᾶν mojemu očesu se je odvzel pogled.

ἀ-φανής 2 (φαίνομαι) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov ἐλπίς, skriven, nejasen, temen, neopažen; λόγος nedokazan, neopravičen; subst. τὸ ἀφανές negotovost, ἀφανής εἰμι ποιῶν τι storim kaj neopažen, ἀφανὴς γίγνομαι izginem, izgubim se, οἱ ἀφανεῖς izgubljeni, ἐν ἀφανεῖ κεῖται negotovo je, χάσμα podzemeljski; οὐκ ἀφανές jasen, javen, znan. – adv. ἀφανῶς, ἐν τῷ ἀφανεῖ, ἐκ τοῦ ἀφανοῦς skrivaj, neopaženo, οὐκ ἀφανῶς μάχομαι borim se hrabro.

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.

ἀφύσσω, ἀφύω [Et. lat. imbuo. – Obl. fut. ἀφύξω, aor. ἤφυσ(σ)α, med. ἠφυσάμην in ἀφυσσάμην]. ep. poet. 1. act. zajemam (ἀπό, ἔκ) τινος, vlivam v kaj ἔν τινι; nabiram, kopičim πλοῦτον. 2. med. zajemam si, nabiram si, kopičim si, pridobivam si.