Franja

κῑνέω (gl. κίω) I. act. 1. a) trans. storim, da se kaj premakne, premikam ἀνδριάντα, ἐκ τοῦ τόπον z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg ἄνδρα; στρατιώτας velim vojakom odriniti, στρατόπεδον vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, τινὰ λὰξ ποδί dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem κάρη, κεφαλάς NT, θύρην trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ὅπλα pograbim orožje, τὰ ἀκίνητα dotaknem se, omenim, κίνει povej, odkrij Sof. Ant. 1061, χρήματα εἰς ἄλλο τι porabim (izročeni) denar v kak drug namen, τῶν χρημάτων polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)dražim κακά, ἀνὴρ ἄνδρα, izzivam τινά, vzbudim φθέγματα ὀρνίθων, povzročujem ὀδύνην, πόλεμον, motim (koga v premišljevanju, Pl. Simp. 175 b); b) ganem καρδίαν, πατρὸς στόμα; c) πᾶν χρῆμα, πάντα λόγον napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam νόμους, νόμαια πάτρια. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj τί. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren. 3. nastanem θύελλα.

κόπτω [Et. slov. kopati, kopito, kopje; sor. skopiti, skopec; lat. capus, kopun. – Obl. fut. κόψω, aor. ἔκοψα, pf. κέκοφα, pass. pf. κέκομμαι, aor. ἐκόπην, fut. κοπήσομαι, fut. 3 κεκόψομαι, ep. pf. act. κέκοπα]. I. act. 1. tolčem, bijem, pobijam, suvam, ranim, ubijam, kóljem βοῦς, grizem, (u)pičim (o kači); odbijam, odrušim, raz-, odsekam κεφαλήν, sekam δένδρα, pustošim χώραν, κόπτων καὶ καίων požigajoč in pustošeč; razbijam, raztolčem γέρρα, poškodujem (ladje). 2. kujem δεσμούς, νόμισμα. 3. trkam, potrkam τὴν θύραν. 4. utrudim, mučim, nadlegujem. II. med. 1. udarjam se. 2. tolčem se, bijem se (po prsih), žalujem. 3. dam si kovati (denar).

Κύζικος, ἡ polotok in mesto ob Propontidi; preb. Κυζικηνοί, οἱ; adi. Κυζικηνός 3 (στατήρ) zlat denar mesta Kizika (okrog 15 K).

λεπτός 3 [Et. od λέπω, lat. lepidus, le-pos, ōris, milina] 1. olupljen, oluščen. 2. a) tenek, droben, suh, nežen, majhen, ličen; τὸ λεπτόν denar, vinar NT; b) ozek εἰσίθμη, slab μῆτις, ἄκρα ozek rt, πλοῖον majhen, lahek, τὰ λεπτὰ τῶν προβάτων drobnica; c) bistroumen νοῦς, prebrisan μῦθοι; ἐπὶ λεπτὸν τέταγμαι sem uvrščen (postavljen) v redke vrste.

λύω [Et. lat. luo, ere, solvo (iz se-luo), stvn. far-liosan = nem. ver-lieren (r iz s), Verlust, -los, lösen. – Obl. pr. in impf. at. ῡ, ep. ῠ, v ostalih časih ῡ pred σ, sicer ῠ; fut. λύσω itd.; ep. impf. λύον, aor. λῦσα, pf. pass. opt. 3 sg. λελῦτο, pl. λελῦντο; aor. med. 3 sg. λύτο, λῦτο, pl. λύντο, aor. pass. 3 pl. λύθεν]. I. act. in pass. 1. a) odvežem ὄνον, ἱμάντα, θώρηκα, ζώνην, πρυμνήσια, ἱστία, razvozlam, zrahljam, izprežem ἵππους ἐξ ὀχέων, ὑφ' ἅρμασιν, ὑπὸ ζυγοῦ; pass. odvežem se, odtrgam se, λελυμένος odvezan, neuklenjen, prost; b) slečem στολάς, odpnem πέπλον; c) izpustim, oprostim, odkupim, χρημάτων za denar, zamenjam (ujetnike), ἀνὴρ ἀντ' ἀνδρὸς λυθείς mož zamenjan za moža; d) odprem κλῇθρα, στόμα (odkrito) govorim; ἀσκόν razvežem; e) popustim ἡνίαν; f) odrešim, osvobodim, oprostim, rešim ἀπὸ τοῦ δεσμοῦ, ποδῶν ἀκμάς, ὄκνου strahu, ἔκ τινος, τινά τινος. 2. a) razvežem, razdružim, od-, razpustim ἀγορήν, ἀγῶνα, τάξιν, στρατιάν, γέφυραν poderem; b) zlomim, oslabim μένος, γυῖα, γούνατα; γυῖα λύθεν udje so omlahnili, σὴ βίη λέλυται tvoja moč je zlomljena; c) razrušim, uničim, poderem ναόν, μεσοτείχιον, πόλιν, κάρηνα, πάλαισμα; prelomim, kršim ὅρκον, νόμον, σπονδάς, popačim ἐντολήν NT, uničim, ovržem γραφήν NT, razdenem ἔργα NT; pass. strohnim, razpadem στοιχεῖα, πάντα NT, σπάρτα; d) odstranim, odpravim, razveljavim νόμους, ἄχος ἀπ' ὀμμάτων odvzamem, poravnam νείκεα, spravim, popravim ὅσ' ἐξήμαρτον, φόνον φόνῳ, ἁμαρτίας; e) olajšam, odvzemam, pomirim, potolažim μελεδήματα θυμοῦ, μοχθήματα, odstranim τὸ βάρος τῆς πημονῆς, ἀπορίαν rešim težavno vprašanje, τὸ τέλος τοῦ βίου dovršim tek življenja. 3. a) koristim, τέλη λύει = λυσιτελεῖ, tudi sam λύει koristno je Ksen. An. 3, 4, 26; b) izvršujem svojo dolžnost, plačujem dolg, izpolnim τὰ τοῦ θεοῦ μαντεῖα. II. med. 1. odvežem kaj sebi, izprežem svoje konje ὑπ' ὄχεσφι, ἱμάντα odvežem svoj pas; τεύχεα snamem (zase) opravo (z ram ubitega sovražnika). 2. odrešim, odkupim si, θυγατέρα svojo hčer, osvobodim si kaj (zase, svoje).

μέδιμνος, ὁ, ἡ grška mera za žito, v Atiki (= 48 χοίνικες) = 52,5 l, mernik, vagan; v pregovoru: μεδίμνῳ ἀπομετρέομαι τὸ ἀργύριον merim denar z merniki = imam denarja na mernike.

μνᾶ, ᾶς, ἡ, ion. μνέα [Et. semit. izv.] 1. mina (denar) = 1/60 talenta = 100 drahem = 79 K. 2. utež = 436 g.

νόμισμα, ατος, τό (νομίζω) 1. običaj, naredba, naprava, šega. 2. denar, kovani novci NT.

ὀβολός, ὁ obol, atiški denar ca 16 h (= 1/6 drahme).

παρα-καταθήκη, ἡ (παρα-κατατίθημι) ion. zastava, talnik, zaupano imetje (denar).

παρά-σημος 2 (σῆμα) 1. napačno zaznamovan, νόμισμα slab denar. 2. čuden, slab ῥήτωρ, neslaven, nespodoben, ničvreden δόξα. 3. zaznamenovan NT, slaven, znan, τὸ παράσημον znamenje.

ποινή, ἡ, dor. -νά ep. ion. poet. [Et. iz qwoinā, slov. cěna, kor. qwei-, kazniti, lat. poena, izpos. iz gršk.] 1. a) odkupnina, odškodnina (za prelito kri), krvni denar; b) plačilo, darilo. 2. a) maščevanje, krvna osveta, kazen, globa; b) pokora, zadostitev, sprava, poravnava.

ποριστής, οῦ, ὁ (πορίζω) 1. pripravljalec, pridobivalec (v Atenah oblast, ki je morala priskrbovati denar za izredne stroške). 2. za-, početnik, povzročitelj τῶν κακῶν.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

πρίασθαι [Et. iz qwri-. – Obl. aor. k praes. ὠνέομαι, ind. ἐπριάμην, 2 sg. ἐπρίω, 3 sg. ep. πρίατο, cj. πρίωμαι, opt. πριαίμην, pt. πριάμενος] kupiti τινά, τί, κτεάτεσσιν ἐοῖσιν za svoj denar (s svojim denarjem), καπνοῦ σκιᾶς, ἐπιστάτην ταλάντου za talent, μικροῦ po ceni, πολλοῦ drago, οὐδενὸς λόγον za nobeno ceno, παρά τινος od koga; pren. mnogo dati za kaj (= da bi se kaj zgodilo), τῆς ψυχῆς ὥστε μή glavo (življenje) dati, da ne bi, τοῦτο πρὸ πάντων χρημάτων πριαίμην ἂν zato bi dal vse svoje premoženje.

σῑτηρέσιον, τό 1. jed, živež, hrana, oskrba, hranjenje. 2. mezda, plača, denar za hrano.

στατήρ, ῆρος, ὁ (ἵστημι) stater (utež in denar) 1. srebrni stater = ca. 3 K. 2. zlati stater = ca. 24 K.

στρατιωτικός 3, fem. στρατιῶτις, ιδος ki se tiče vojaka ali vojske, vojaški, vojni; ἡλικία za vojaško službo sposoben; pren. bojaželjen, bojevit, sirov; subst. a) ἡ στρατιῶτις (ναῦς) ladja za prevoz vojakov; b) τὰ στρατιωτικά vojaštvo, vojska, vojništvo, vojaki (= τὸ στρατιωτικόν); χρήματα denar za vojsko.

συμ-βάλλω [fut. συμβαλῶ, aor. συνέβαλον, pf. συμβέβληκα; ep. pr. cj. du. συμβάλλετον, aor. σύμβαλον, 3 du. συμβλήτην, inf. ξυμβλήμεναι, med. ind. 3 sg. (s pas. pom.) ξύμβλητο, 3 pl. ξύμβληντο, cj. 2 sg. ξυμβλήεαι, 3 sg. ξύμβληται, pt. ξυμβλήμενος (tudi v tm.); ion. fut. συμβαλέω] A act. I. trans. 1. a) skupaj mečem, spravljam, ohranjujem ἐν τῇ καρδίᾳ NT, zbiram, stekam se ῥοάς, ὕδωρ, nasipavam κριθάς, sklepam ἀσπίδας, združujem, zedinjam εἰς ταὐτόν, ἔπη κακά vračam (pravim) grenke besede; b) začenjam πόλεμον, μάχην, ἔχθραν, ἔριν τινί (razprem se); λόγους prerekam se, pričkam se, prepiram se s kom τινί; ščuvam, hujskam, dražim koga proti komu, sprem koga s kom τινά τινι, velevam komu, se s kom boriti μάχεσθαι; c) posojam komu novce. 2. skupaj postavljam, primerjam τί τινι, ἓν πρὸς ἕν prispodabljam, sklepam, domnevam, tolmačim, razlagam τοὖναρ, slutim, ἡ ὁδὸς ἀνά … συμβέβληταί μοι izračunil sem, da znaša pot, po moji sodbi je pot … dolga, τῷ τοῦτο συμβαλὼν ἔχεις; iz česa sklepaš to? II. intr. in med. a) skupaj zadenem, sestajam se, shajam se, pridružim se τινί, strnem se, stekam se, zlivam se, združujem se ὁδοί, συμβάλλεται δὲ πολλὰ τοῦδε δείματος imam mnogo vzrokov za ta strah; b) spopadem se, zgrabim se s kom τινί, ἐπί, πρός τινα, πρός τι; c) τινί prepiram se, πρός τινα posvetujem se NT; d) srečam koga, zadenem na koga τινί. B med. I. 1. primerjam se, dogovarjam se, pogajam se, sklepam (pogodbo), ξενίαν sklepam prijateljstvo. 2. a) zlagam, prevažam, ὕδωρ izlivam se, donašam (denar), prispevam iz svojega premoženja χρήματα, dajem ὁλκάδα (svojo ladjo), pripomorem μέγα ἔς τι NT; pomagam, πολλὰ συμβάλλεται τὸ μὴ ἀγανακτεῖν da se ne jezim, temu je vzrok; koristim τινί, εἰς, πρός τι; b) λόγους περί τινος razpravljam o čem, γνώμην predlagam, stavim predlog, (pa tudi dodajam svoj glas), izrekam svoje mnenje, posvetujem se πρός τινα; razkladam, pogovarjam se. 3. a) sestavljam v duhu, štejem τοὺς μῆνας; premišljam pri sebi ἐν τῇ καρδίᾳ; preudarjam, primerjam predmet predmetu, sumim, slutim, sodim, sklepam ἔκ τινος, domišljam si; domnevam; b) razumevam, zaznavam, οὐκ ἔχω συμβάλλειν ne morem razumeti.

συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.