Franja

Ἤπειρος, ἡ Epir, dežela v severozapadni Greciji.

Θεσ-πρωτοί, οἱ narod v južnem Epiru; dežela Θεσπρωτὶς γῆ.

Θεσσαλία, ἡ, ion. -ίη, at. Θετταλία dežela v severni Greciji; preb. ὁ Θεσσαλός in Θετταλός, fem. Θεσσαλίς, ίδος; adi. Θεσσαλός (fem. Θεσσαλίς), Θεσσαλικός 3 in Θετταλικός 3; zapadni del na Pindu se je imenoval ion. Θεσσαλιῆτις in Θεσσαλιῶτις γῆ.

Ἰάπυγες, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.

Ἰωνία, ἡ Jonija (dežela v Mali Aziji).

καθ-ύπερθε(ν) adv. ep. poet, ion. κατ-ύπερθε(ν) 1. kraj. a) od zgoraj (doli), zgoraj, po vrhu, nad, črez kaj, Χίου severno od Hija, Φρυγίη zgornja Fr.; ἡ καθύπερθεν ὁδός gornja pot, χώρα onostranska dežela; b) καθύπερθε γίγνομαι, εἰμί τινος močnejši sem od koga, zmagujem koga. 2. čas. poprej, pred.

(καλλι-γύναιξ), αικος, ἡ samo dat. in acc. sg. ep. bogat na krasnih ženah, dežela krasotic.

Κιλικία, ἡ dežela v Mali Aziji; preb. Κίλιξ, ικος, ὁ Kiličan, fem. Κίλισσα, ἡ.

Κιμμέριοι, οἱ 1. bajen narod, ki je stanoval pri vhodu v podzemlje. 2. narod na severni obali Črnega morja; adi. Κιμμερικός 3, Κιμμέριος 3; dežela Κιμμερία, ἡ (Krim), Κιμμέρια τείχη primorsko mesto na tavrijskem Herzonezu.

Κρηστωνική, ἡ, Κρηστωνία, ἡ dežela med Aksijem in Strimonom.

μεθ-όριος 3 in 2 (ὅρος) na meji, obmejen, soseden; τὸ μεθόριον in ἡ μεθορία(sc. γῆ) mejna dežela, meja, kraj NT.

μεσό-γαια, μεσόγεια ἡ (γῆ) notranja (srednja) dežela, εἶμι τὴν μεσόγαιαν šel bom v notranjost dežele.

μεσο-ποτάμιος 2 med dvema rekama; subst. ἡ Μεσο-ποταμία dežela med Evfratom in Tigrisom.

Μεσσήνη, ἡ 1. pokrajina okrog Fer v Meseniji, Μεσσηνία, Μεσσηνὶς γῆ Mesenija, dežela v Peloponezu; preb. οἱ Mεσσήνιοι. 2. mesto na Siciliji.

μετ-αίχμιον, τό ion. (αἰχμή) kar leži v sredi med sulicami, prostor, razdalja med dvema vojskama; preporna mejna dežela, γῆ med nasprotnikoma ležeča zemlja.

Μῡσία, ἡ, ion. -ίη Mizija, dežela v Mali Aziji; preb. οἱ Μῡσοί; adi. Μύσιος 3.

Νευρὶς γῆ dežela naroda, ki se zove Νευροί v današnji Galiciji in Poljski.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

ὅμ-ορος 2, ion. ὅμ-ουρος (ὅρος) mejni, sosednji, na meji, πόλεμος vojna na meji; ὅμορός εἰμι sem mejaš (sosed); subst. ὁ ὅμορος sosed, mejaš, ἡ ὅμορος(sc. χώρα) sosednja dežela, τὸ ὅμορον sosedstvo.

ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.