χρόνος, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.
ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.