Franja

δεύω² (gl. δέω² ) [act. samo aor. ἐδεύησεν; sicer med. fut. δευήσομαι] ep. 1. sem oddaljen od, nimam česa τινός, pogrešam, potrebujem, treba mi je, trpim pomanjkanje, stradam, ἐδεύησεν δ' οἰήιον ἄκρον ἱκέσθαι malo je manjkalo, da ni (skoro bi bil) dosegel vrh krmila. 2. zaostajam za kom τινός.

δια-σφάλλομαι popolnoma zgrešim, imam nesrečo; οὐ δ. dobro se mi posreči.

διαφορά, ἡ 1. (δια-φέρω) razlika, različnost, nepodobnost. 2. (δια-φέρομαι) razpor, prepir, needinost, sovraštvo, nasprotje πρός τινα; δ. ἔχω τινί prepiram se s kom, pravdam se s kom.

Διόνῡσος, ὁ, ep. Διώνῡσος Zevsov in Semelin sin = Βάκχος, bog vina in vinske trte; Διονύσια, τά Dionizov praznik. Grki so imeli te-le Dionizove praznike: 1. τὰ κατ' ἀγρούς ali τὰ ἐν ἀγροῖς male ali selske D., pozimi. 2. Διονύσια μεγάλα, τὰ κατ' ἄστυ, ἐν ἄστει mestne, v začetku pomladi meseca marca. 3. Λήναια, τά meseca januarja. 4. Ἀνθεστήρια koncem januarja.

δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.

δυσ-έριστος 2 (ἐρίζω) poet. čemur se težko upiramo, nepremagljiv; αἷμα δ. φυσῶν dehteč po (materini) krvi, ki jo je težko preliti.

ἐγ-κροτέω 1. vteptam, bijem. 2. med. tolčem, bijem, udarjam ob πυγμαὶ δ' ἦσαν ἐγκροτούμεναι pesti so udarjale ob pesti.

εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.

εἰ γάρ, εἴ γε, εἰ δ' ἄγε gl. εἰ.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

εἰσ-οράω [gl. ὁράω; fut. εἰσ-όψομαι, aor. -εῖδον; ep. praes. -ορόωσι, -ορόων; med. -ορόωντο, inf. -οράασθαι; aor. εἴσιδον, inf. εἰσιδέειν; ion. εἰσ-ορέω] 1. gledam (začudeno ali spoštljivo), pogledujem, opazujem, motrim, zagledam, oziram se na εἰς τὴν μαντικήν, εἰσοράασθαι na pogled; πρὸς χάριν βορᾶς poželjivo gledam po; pogosto s pt. v acc. ali gen. παῖδα στείχοντα, ὡς ἕρποντος εἰσορᾷς ἐμοῦ vidiš, da sem pripravljen za odhod. 2. premišljujem, preudarjam, spoznam, občudujem θεὸν ὡς; o bogovih: ne puščam brez kazni θεοὶ γὰρ εὖ μέν, ὀψὲ δ' εἰσορῶσι. 3. med. = act.

ἑκατόν indecl. [Et. -κατον iz k'm̥tóm, d(e)k'm̥tóm = desetka desetic, lat. centum, nem. hundert (stvn. hunt)] sto; sploh: mnogo.

ἐμός 3 [Et. lat. meus, slov. moj] pron. poss. 1. adi. moj, ὁ ἐμός (= οὑμός itd.), ojačuje se z gen. od αὐτός; ἀγγελίη ἐμή vest o meni, αἱ διαβολαί obrekovanje o meni; ἡ ἐμὴ δωρεά dar, ki si ga meni dal; τὰ ἐμὰ νουθετήματα meni dani nauki. 2. subst. ὁ ἐμός moj otrok, ἡ ἐμή moja hči (domovina), οἱ ἐμοί moji sorodniki, τὸ ἐμόν moje razmere, τὰ ἐμά moji načrti (zadeve, razmere). – adv. τό γε ἐμόν, τὸ δ' ἐμόν kar se mene tiče.

ἐμ-φύω [trans. fut. ἐμφύσω, aor. ἐνέφῡσα; intr. fut. ἐμφῡ́σομαι, aor. ἐνέφῡν, pf. ἐμπέφῡκα; ep. 3 pl. ἐμπεφύασι, pt. ἐμπεφυῖα] 1. trans. vsadim, vcepim, navdihnem, navdam τί τινι, ἔν τινι. 2. intr. a) postanem, nastanem, rastem v (na) čem τρίχες κρανίῳ, φοίνικες ἔν τινι; b) pren. prirastem, čvrsto se držim, tesno se privijem, ἐμπεφυῖα trdno se držeč, privivši se, oklenem se koga τῷ φύσαντι, marljivo se bavim s čim, krepko stisnem roko χειρί, ὀδὰξ ἐν χείλεσι φύντες iz jeze so se grizli v ustnice = požrli so jezo; c) prirojen sem, bivam v τἀληθές, τὸ μῶρον, φθόνος τινί, τί δ' ἂν θέλοις τὸ πιστὸν ἐμφῦναι φρενί; kakšno skrivnost hočeš njemu razodeti?

ἐν-αλλάσσω, (-ττω) 1. act. zamenjavam, obračam, νῦν δ' ἐνήλλαξεν θεὸς τὴν ὕβριν πρὸς μῆλα πεσεῖν bog je odvrnil zlobo moža, tako da je šel nad ovce. 2. med. zamenjam si, premenjam si τί τινος. 3. pass. τινί občujem s kom.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-ισόω [adi. verb. ἐξισωτέον] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, κἀξισώσαντε ζυγὰ ἠλαυνέτην spravila sta vpregi vštric in sta vozila, ἅ σ' ἐξισώσει σοί τε καὶ τοῖς σοῖς τέκνοις ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), μηδ' ἐξισώσῃς τάσδε τοῖς ἐμοῖς κακοῖς ne stori njih nesreče enake moji; μητρὶ δ' οὐδὲν ἐξισοῖ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak, φύλοπις se spravi, pomiri; τοῖς ἄλλοις πρός τι ravnam v čem kakor drugi.

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

ἐπι-σείω, ep. ἐπι-σσείω 1. tresem, vihtim proti komu, grozim s čim. 2. Evr. I. T. 1276 v tmezi: ἐπὶ δ' ἔσεισε κόμας pokimal je z glavo (v znak dovolitve).

ἐπι-τέλλω in med. [aor. ἐπέτειλα, plpf. pass. ἐπὶ … ἐτέταλτο (v tm.)] 1. trans. ukažem, zapovem, naročim, zabičim, naložim τινί τι, μῦθον, κρατερὸν δ' ἐπὶ μῦθον ἔτελλεν in obenem je ukazal mogočno, izrekel mogočni ukaz, νόστον naklonim, pošljem, συνθεσίας dam zapovedi; pass. τῷ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο ἀνασσέμεν Αἰτωλοῖσι poverjeno mu je bilo vodstvo nad A.; ἐμοὶ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο meni je bila vsa skrb izročena. 2. intr. vzhajam.