Franja

ἕσπερος, ὁ (lat. vesper) večer, večernica (ἀστήρ); θεὸς ἕσπερος mračni bog (Pluton), τὰ ἕσπερα večerne ure, večer, ποτὶ ἕσπερα proti večeru.

Εὔηνος, ὁ Okeanov in Tetidin sin, bog reke v Ajtoliji; Εὐηνῑ́νη ἡ njegova hči Marpesa.

εὐφημέω, dor. εὐφᾱμέω (εὔ-φημος) 1. govorim besede, ki pomenjajo kaj dobrega, pobožno molčim (da se ne pregrešim z govorjenjem), εὐφήμει, εὐφήμησον molči, ne govori tega, Bog obvaruj. 2. blagoglasno donim, se razlegam.

ἐφ-έστιος 2, ion. ἐπ-ίστιος 2 ep. poet. ion. (ἑστία) 1. pri, na ognjišču, na domačem oltarju, ἐφέστιον πῆξαι zasaditi na ognjišču; ἐφέστιον ἀπολέσθαι na lastnem ognjišču (doma) poginiti, ἐφέστιος ἦλθε prišel je domov, ἐφέστιοι ἐζόμεσθα usedli smo se na domače ognjišče (oltar) kot prosilci ali pribežniki, ἐμὲ ἐφέστιον ἤγαγε δαίμων bog me je pripeljal k njenemu ognjišču. 2. domač, v hiši ἀλαλαί, ki uživa varstvo v hiši, gost, pribežnik, domačin; τὸ ἐπίστιον družina. 3. Ζεὺς ἐφέστιος zaščitnik hiše in domačega ognjišča.

Ζεύς [Et. idevr. djēus, voc. Ζεῦ = lat. Ju(piter); idevr. djeu; acc. Ζῆν iz djē(u)m, lat. diem; stvn. Zīo (Ziestag, odtod potvorjeno Dienstag), lat. Juppiter, Dialis, Diana iz Diviana, dies, deus, slov. dan, dne, kor. dejā, svetiti; gršk. δέαται, δῆλος. – Obl. voc. Ζεῦ, gen. Διός, dat. Διί, acc. Δία, ep. Ζῆν, Ζηνός, Ζηνί, Ζῆνα, dor. Ζάν] Kronov in Rejin sin, oče in vladar bogov in ljudi, Ζεὺς πατρῷος perz. bog Ormuzd; Ζεὺς ξένιος varih gostov, σωτήρ kot rešitelj v sili, Ζεὺς χθόνιος, καταχθόνιος = Pluton, Had; μὰ Δία, νὴ Δία pri Zevsu.

ζέφυρος, ὁ [Et. od ζόφος tema (= večerna stran)] zefir, zahodni veter, zahodnik; pers. bog tega vetra.

ἠλί, ἡλί, ἡλεί moj Bog! NT.

ἥλιος, ὁ, ep. poet. ἠέλιος, dor. ἀέλιος in ἅλιος [Et. iz σᾶϝελ-jo-s, idevr. sāwel, lat. sol (iz sāol, sāwoł, sāwel; slov. solnce, iz sъl-n-); sor. nem. Sonne (got. sauil)] 1. solnce, ἡλίου ἔκλειψις solnčni mrk, ἡλίου δυσμαί solnčni zapad. 2. solnčna svetloba, dnevna luč, dan; ὁράω φάος ἠελίου živim; pl. solnčni žarki. 3. solnčna stran, vzhod, πρὸς ἠέλιον na (proti) vzhodu. 4. solnčni bog Helij.

Ἥφαιστος, ὁ ep. poet. 1. Zevsov in Herin sin, bog ognja. 2. poet. = ogenj – Ἡφαιστεῖον (ἱερόν) Hefajstovo svetišče.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεότης, ητος, ἡ božanstvo, Bog NT.

θύελλα, ἡ (θύω) vihar, vihra, piš, nevihta; pers. bog vetrov in viharjev.

κυδοιμός, ὁ (gl. κυδάζω) ep. 1. bojni hrup, bojno vrvenje, zmešnjava, osuplost. 2. pers. bog bojnega meteža.

μανθάνω [Et. iz mn̥dh, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mądrъ), nem. munter. – Obl. fut. μαθήσομαι, aor. ἔμαθον, pf. μεμάθηκα, adi. verb. μαθητός in -έος; ep. aor. ἔμμαθον in μάθον]. 1. učim se, naučim se παρά, ἔκ τινος, inf.; aor. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; οἱ μανθάνοντες učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, umem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, τί po čem, τινά koga, τινός, ἀπό, πρός, παρά τινος, ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔμαθε ἔγκυος οὖσα izvedela je, da je noseča, μὴ μάθῃ μ' ἥκοντα da ne opazi, da sem prišel; pomni τί μαθών; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v zavisnem stavku: ὅτι μαθών, n. pr. τί ἄξιός εἰμι παθεῖν, ὅτι μαθὼν οὐχ ἡσυχίαν ἦγον da nisem – Bog ve zakaj – ostal miren = da mi je prišlo na um, ne mirovati.

μέλλω [impf. ἔμελλον in ἤμελλον, fut. μελλήσω, aor. ἐμέλλησα, adi. verb. μελλητέον] 1. nameravam, mislim, hočem kaj storiti z inf. a) fut. μέλλεις γὰρ ἀφαιρήσεσθαι ἄεθλον nameravaš me oropati, θήσειν γὰρ ἔτ' ἔμελλεν ἐπ' ἄλγεα Τρωσίν hotel je T. še bolesti (nadloge) poslati, καὶ δή μιν τάχ' ἔμελλε δώσειν ravno ga je hotel izročiti, μέλλω ὑμᾶς διδάξειν hočem vas poučiti; b) praes. ἀλλ' ὅτε δὴ ἄρ' ἔμελλε οἶκόνδε νέεσθαι ko se je hotel domov vrniti, οἶσθα οὖν, ὃ μέλλεις νῦν πράττειν veš, kaj sedaj nameravaš storiti; c) aor. τοὺς μηδὲ μελλήσαντας γενέσθαι ki niso niti nameravali to postati; včasih se inf. izpusti, ako se iz zveze lahko dostavi; d) pt. τὸ μέλλον, τὰ μέλλοντα bodočnost, prihodnost, ὁ μέλλων βίος bodoče (prihodnje) življenje. 2. moram kaj (pre)trpeti, usojeno, namenjeno mi je, more se, sme se, pričakovati je a) po volji (odredbi) usode: ἅ ῥ' οὐ τελέεσθαι ἔμελλεν kar se pa ni imelo izpolniti, čemur ni bila usojena izpolnitev, οὐκ ἂρ' ἔμελλε ἐπανελθεῖν ni mu bilo usojeno, se vrniti, ἔμελλον ἔτι ξυνέσεσθαι ὀιζυῖ πολλῇ usojeno mi je bilo, da pretrpim še mnogo zla, ἐπεὶ οὐκ ἔμελλον ἑταίρῳ ἐπαμῦναι ker nisem smel (mogel) svojemu tovarišu pomagati; ὄρνεις, ὧν ὑφηγητῶν ἔμελλον κτενεῖν πατέρα τὸν ἐμόν ki so oznanile, da bom svojega lastnega očeta umoril, ἔστω τὸ μέλλον naj se zgodi, kar se mora zgoditi; b) po človeški naredbi: ἔμελλον γὰρ θεύσεσθαι (οἱ ἵπποι) morali bi bili teči za tekmo; c) moram (po naravnem razvoju): μέλλεν μέν ποτε οἶκος ὅδ' ἀφνειὸς ἔμμεναι svoje dni je morala biti ta hiša bogata, καὶ λίην σέ γ' ἔμελλε κιχήσεσθαι κακὰ ἔργα morala te je nesreča zadeti, ker …; včasih slovenimo μέλλω z besedami: morebiti, pač, gotovo: μέλλω που ἀπέχθεσθαι Διὶ πατρί gotovo me Zevs sovraži, οὕτω που Διὶ μέλλει φίλον εἶναι tako mora pač biti Zevsu všeč, κελευσέμεναι δέ σ' ἔμελλε δαίμων kakšen bog ti je pač to ukazal, μέλλει πού τις καὶ φίλτερον ἄλλον ὀλέσσαι morebiti je izgubil; inf. se pogosto izpusti: τί οὐ μέλλω; zakaj ne bi? πῶς γὰρ οὐ μέλλει; zakaj neki ne? seveda; τί δ' οὐκ ἔμελλον; kajpada. 3. obotavljam se, odlašam, pomišljam se (= hočem storiti, pa ne storim) z inf. aor. ali praes.; μακρὰ μέλλω dolgo se obotavljam; pass. μέλλεταί τι odlaša se kaj, zamudi se kaj.

Μένδης, ητος, ὁ 1. egiptovski bog, ki je imel podobo kozla. 2. ἡ egiptovsko mesto v Delti; preb. Μενδήσιοι, οἱ.

Μίθρης, ου, ὁ perzijski solnčni bog.

ὀνίνημι [inf. ὀνινάναι, za impf. se rabi ὠφέλουν, fut. ὀνήσω, aor. ὤνησα, ep. ὄνησα; med. ὀνίναμαι, impf. ὠνινάμην, fut. ὀνήσομαι, aor. ὠνήμην, ὤνησο itd., ep. poet. ὀνήμην, opt. ὀναίμην, 3 pl. ὀνοίατο, imper. ὄνησο, inf. ὄνασθαι, pt. ὀνήμενος, aor. pass. ὠνήθην, inf. ὀνηθῆναι] 1. act. koristim, pomagam, podpiram, pospešujem, razveseljujem, storim kaj komu na ljubo τινά τι, s pt., inf., τινί s čim. 2. med. pass. imam korist (dobiček, užitek, pomoč), dobro mi je, radujem se, uživam τινός in τί; ὀνήσεσθε ἀκούοντες koristilo vam bode, ako poslušate, ὄναιο Bog te blagoslovi, bodi srečen, μὴ ὀναίμην proklet naj bom; pt. ὀνήμενος srečen, blagoslovljen.

Ὄσῑρις, ι(δ)ος, ὁ egiptovski solnčni bog.