Franja

ἀ-γέλαστος 2 (γελάω) kdor se ne smeje, žalosten. – adv. ἀγελαστί brez smeha.

ἀ-γένητος 2 (γίγνομαι) (še) nerojen, brez početka, nestorjen; ne zgodivši se.

ἀ-γήραντος 2 ἀ-γήρατος 2 (γῆρας) 1. kdor se ne stara, nepostarljiv, vedno mlad. 2. neminljiv, neizpremenljiv.

ἀγλαΐζω (ἀγλαός) ep. poet. [inf. fut. ἀγλα-ϊεῖσθαι] 1. act. krasim (τί); dajem komu kaj v okras (τινί τι). 2. med. in pass. bliščim se, svetim se, ponašam se.

ἀγλᾰός 3 ep. poet. [Et. iz ἀ-γλαϜός, sorodno z γλαυκός svetel, γελάω smejati se, γλήνη zenica, oko] svetel, sijajen, bliščeč; čist, bister (ὕδωρ), slaven, krasen, prelep (υἱός, ἄποινα, δῶρα).

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.

ἄγνῡμι ep. poet [Et. iz Ϝάγνυμι kor. vag, upognem, krivim, lat. vagus, okoli se potikajoč, nestalen; vagor, nem. wanken, Wankelmut. – Obl. fut. ἄξω, NT ἐάξω, aor. ἔαξα, ep. ἦξα; aor. 2. pass. ἐάγην, ep. ἄγην, 3. pl. ep. ἄγεν = ἐάγησαν, cj. NT ἐαγῶ, pf. 2. act. ἔᾱγα]. 1. act. lomim, razbijam, razdiram. 2. med. in pf. 2. act. lomim se, zdrobim se, počim, zavijam se (ποταμός): περὶ καμπὰς πολλὰς ἀγνύμενος ki se zavija v mnogih ovinkih; pf. ἔαγα zlomljen sem, razbit sem.

ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀγοραῖος 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Ζεύς ἀ. zaščitnik zborovanj. 2. kar se na trgu nahaja, tržen; οἱ ἀγοραῖοι kramarji, trgovci, sejmarji, spretni kupčevalci; postopači; αἱ ἀγοραῖοι (ἡμέραι) NT tržni (sodni) dnevi.

ἀγοράομαι d. m., ep. ion. poet. [2. pl. ep. ἀγοράασθε, impf. 3. pl. ἠγορόωντο] 1. v skupščini sem, posvetujem se. 2. govorim (javno) v skupščini, zborujem.

ἀγορεύω 1. govorim (javno) v (k) skupščini, sploh: govorim, rečem, povem, javljam, razglašam, zapovedujem; svetujem (φόβονδε); ἀγορὰς ἀ. dogovarjam se. 2. med. (ion.) dam razglasiti (objaviti).

ἀγριαίνω (ἄγριος) srdim se, jezim se (τινί na koga); (o reki) divjam, razsajam.

ἀγριόω (ἄγριος) 1. act. razkačim, razsrdim. 2. pass. razsrdim se (τινί, ἐπί τινι na koga).

ἀγρό-νομος 2 poet. kjer se zverjad pase, selski (πλάκες).

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.

ἄγχῐ (ἄγχω) adv. in praep. z gen. blizu, tik, v bližini. – comp. ἆσσον, ἀσσοτέρω, ἆσσον ἰέναι bližati se; sup. ἄγχιστα (ἀσσοτάτω) najbližji (o kraju in sorodstvu), οἱ ἄγχιστα najbližji sorodniki.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.