Franja

ἀγνωσία, ἡ neznanje, nepoznanje, nevednost; neznanost, nepoznanost, neslavnost, διὰ τὴν ἀλλήλων ἀ. ker se med seboj niso poznali.

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἀγοραῖος 2 1. k narodni skupščini spadajoč, Ζεύς ἀ. zaščitnik zborovanj. 2. kar se na trgu nahaja, tržen; οἱ ἀγοραῖοι kramarji, trgovci, sejmarji, spretni kupčevalci; postopači; αἱ ἀγοραῖοι (ἡμέραι) NT tržni (sodni) dnevi.

ἀγοράομαι d. m., ep. ion. poet. [2. pl. ep. ἀγοράασθε, impf. 3. pl. ἠγορόωντο] 1. v skupščini sem, posvetujem se. 2. govorim (javno) v skupščini, zborujem.

ἀγορεύω 1. govorim (javno) v (k) skupščini, sploh: govorim, rečem, povem, javljam, razglašam, zapovedujem; svetujem (φόβονδε); ἀγορὰς ἀ. dogovarjam se. 2. med. (ion.) dam razglasiti (objaviti).

ἀγριαίνω (ἄγριος) srdim se, jezim se (τινί na koga); (o reki) divjam, razsajam.

ἀγριόω (ἄγριος) 1. act. razkačim, razsrdim. 2. pass. razsrdim se (τινί, ἐπί τινι na koga).

ἀγρό-νομος 2 poet. kjer se zverjad pase, selski (πλάκες).

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.

ἄγχῐ (ἄγχω) adv. in praep. z gen. blizu, tik, v bližini. – comp. ἆσσον, ἀσσοτέρω, ἆσσον ἰέναι bližati se; sup. ἄγχιστα (ἀσσοτάτω) najbližji (o kraju in sorodstvu), οἱ ἄγχιστα najbližji sorodniki.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀγωγή, ἡ (ἄγω) 1. odpeljanje, odprava, odprema, prevoz, odhod; τὴν ἀγωγὴν ποιοῦμαι odpeljem se, αἱ ἀγωγαί (po) hodi. 2. a) vodstvo, vzgoja; b) vedenje, življenje NT.

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἀγωνιάω (ἀγωνία) 1. tekmujem, trudim se, hočem se boriti, περί ali ὑπέρ τινος. 2. vznemirjam se, plašim se, bojim se (ἐπί τινι).

ἀγωνίζομαι (ἀγών) d. m. [fut. ἀγωνιοῦμαι; aor. ἠγωνισάμην, pf. ἠγώνισμαι, aor. pass. ἠγωνίσθην; ion. pf. 3. pl. ἀγωνίδαται; ἀγωνιστέος] 1. tekmujem, bojujem se, borim se, πρός τινα ali τινί: s kom, (περί τινος za kaj); στάδιον: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se; b) govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (ποός τι). – pass. πολλοὶ ἀγῶνες ἀγωνίδαται so se dobojevali.

ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.

ἄ-δερκτος 2 (δέρκομαι) poet. ne videč, slep, τητώμενος ἀδέρκτων ὀμμάτων oči oropan, tako da ne morejo videti. – adv. ἀδέρκτως ne da bi se tja ozrl.

ἀδέω (ἄδην) [samo opt. aor. ἀδήσειεν in pt. pf. ἀδηκότες in ἀδδηκότες] ep. nasitim se, naveličam se česa; pf. presit sem česa, pristudilo se mi je kaj.

ἀδῐκέω (ἄδικος) 1. act. a) abs. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (τινά), razžalim; škodujem; (γῆν) opustošim; ἀδικεῖτε πολέμου ἄρχοντες krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2. pass. (s fut. ἀδικήσομαι), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo.