-
αἰκίζω (αἰκής), nav. med. (aor. ᾐκισάμην) mučim, grdo (hudo) ravnam s kom, trpinčim koga.
-
αἱμάσσω, -ττω = αἱματίζω, αἱματόω [aor. pass. ᾑμάχθην, αἱμάχθην; fut. αἱμάξω] oškropim s krvjo, okrvavim, ranim, umorim.
-
αἱματώδης 2 (εἶδος) krvav, rdeč kakor kri, s krvjo zalit.
-
αἱμό-ρραντος 2 (ῥαίνω) poet. s krvjo oškropljen, krvav.
-
αἰνέω ep. poet. ion. [fut. αἰνέσω, -ομαι; ep. αἰνήσω, aor. ᾔνεσα, ᾔνησα in αἴνεσα, pf. ᾔνεκα, -μαι, aor. pass. ᾐνέθην] 1. hvalim, slavim, poveličujem τινά, τί; odobravam, pritrjujem, sem zadovoljen s čim τί. 2. pravim, obljubljam, svetujem τινί τι.
-
αἰολο-θώρηξ, ηκος, ὁ ep. s svetlim (bliščečim, sijajnim) oklepom.
-
αἰσθητός 3 (αἰσθάνομαι) kar se more s čutili za-, doznati ali opaziti, dočuten, zapazljiv; χρόνος trenutek.
-
αἰχμ-άλωτος 2 (αἰχμή, ἁλίσκομαι) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; ὁ, ἡ vojni ujetnik (-ica), suženj; δουλοσύνη αἰ-ου usoda ujetnika (sužnja); τὰ αἰ-α vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, τὰ αἰχμάλωτα plen, zaplenjena živina.
-
αἰχμητά ep. αἰχμητής οῦ, ὁ kdor se s sulico bori, suličar, kopjenik, borilec, junak. – adi. bojevit.
-
ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.
-
ἀκόντισις, εως, ἡ ἀκοντισμός, ὁ (ἀκοντίζω) metanje kopij, kopjemet, boj s kopjem, streljanje.
-
ἀκοντιστικός 3 spreten strelec s kopjem, izurjen v kopjemetu.
-
ἀκρῑ́βεια, ἡ (ἀκριβής) 1. natančnost, točnost, temeljitost, skrbnost, vestnost; δι' ἀκριβείας, πρὸς (εἰς) ἀκρίβειαν = ἀκριβῶς natančno, temeljito, εἰς τὴν ἀ. φιλοσοφέω pečam se (pre)natančno s filozofijo, tiram filozofijo do skrajnosti; τοῦ ναυτικοῦ red, stroga vojaška pokorščina na ladjah. 2. varčnost, pičlost, štedljivost.
-
ἀκρό-δρῠα, τά (δρῦς) sadje (posebno s trdo lupino: orehi).
-
ἀκρό-κομος 2 (κόμη) ep. na temenu lasat, s čopom na glavi.
-
ἀ-λείφω [Et. iz kor. leip, "(s tolščo) mazati"; gršk. λίπος tolšča, λιπαρός tolst, λιπαρής prilepljen, trajen, λιπαρέω vztrajam, ἀλείφω mazilim, ἀλοιφή mazilo, slov. sor. lep (prv. pom. tolst, debel), pri-lep-iti; nem. bleiben (iz stvn. bi-liban = kleben bleiben). – Obl. fut. ἀλείψω, -ομαι; aor. ἤλειψα, -άμην (ep. ἀλ-) pf. act. ἀλήλιφα, pass. ἀλήλιμμαι, aor. pass. ἠλείφθην] (na)mažem, mazilim; pass. mazilim se.
-
ἀλέω [Et. iz kor. al-, ἄλευρον iz ἄλε-Ϝρο-ν. – Obl. aor. ἤλεσα, ep. ἄλεσσα, pass. pf. ἀληλε(σ)μένος] meljem, σῖτος ἀληλεσμένος moka.
-
ἀλήτης, ου, ὁ (ἀλάομαι) 1. adi. blodeč, nestalen. 2. subst. berač, prosjak, potepuh; ἀλήτης μακρῶν πόνων po dolgi, nadležni blodnji (= ko sem imel s hojo mnogo truda).
-
ἀ-λίγκιος 2 [Et. ἀ. copul + li(n)q; liq slov. lice, lik, (s)ličen, različen; nem. gleich iz germ. ga-lika, srvn. gelîch; Leiche (got. leik)] ep. poet. podoben, sličen, enak.
-
ἁλι-πόρφῠρος 2 (πορφύρα) ep. s pravim škrlatom pobarvan, kakor morje škrlatnobarven.