Franja

Αἰακός, ὁ Zevsov sin, kralj na Ajgini, po smrti sodnik v podzemlju.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

αἶνος, ὁ ep. ion. poet. 1. govor, pregovor. 2. (po)hvala, slava.

αἵρεσις, εως, ἡ (αἱρέω) 1. vzetje, osvojitev. 2. izbor, volitev (uradnikov); προβάλλω τινὶ αἵρεσιν dam komu na prosto voljo, da voli. 3. nagnjenje, naklonjenost, težnja, hrepenenje (po čem); način mišljenja. 4. NT stranka, krivoverstvo, ločina.

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

αἶσα, ης, ἡ (iz αἰτjα) ep. poet. 1. pristojen (usojen) del, delež; ἔτι ἐλπίδος αἶσα še smemo upati. 2. (od bogov odločena) usoda, prisojeni čas življenja, dolgost življenja; ἐν θανάτοιο αἴσῃ v smrti; αἶσά μοι usojeno mi je, κακῇ αἴσῃ na nesrečo; αἶσα ἄπλατος blaznost; κατ' αἶσαν po pravici, kakor je prav, ὑπὲρ αἶσαν proti volji usode, po krivici; pers. Αἶσα boginja usode.

αἰσχροκέρδεια (ία), ἡ grd pohlep po dobičku, dobičkarija, lakomnost.

αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.

ἀκολουθέω (ἀκόλουθος) 1. hodim s kom, spremljam koga, sledim komu τινί, σύν τινι hodim za kom. 2. prilagodim se komu, ravnam se po kom, pridružim se komu; razumem kaj λόγῳ. 3. sem pristaš, učenec koga NT.

ἀκοστάω [Et. iz ἀκοστή ječmen; ἀκοστή je ali iz kor. ak', aq (lat. acus, aceris, resa, ime po ostrem klasju), ali pa iz podstave n̥ κοστή, sor. strsl. jęčьmy, slov. ječmen] ep. samo pt. aor. ἀκοστήσας; zobljem ječmen, dobro sem rejen ἵππος.

ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.

ἀκρο-ποδητί (πούς) adv. po prstih.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

Ἀλαλκομενηίς, ίδος, ἡ ep. pomočnica, Atenin pridevek po bojotijskem mestu Ἀλαλκομεναί.

ᾱ̓λάομαι d. p. [3. pl. pr. ἀλόωνται, imper. ἀλόω, impf. ἠλώμην, -ᾶτο, aor. ἠλήθην (ἀλήθην), pf. ἀλάλημαι s prez. pomenom, zato se naglaša: ἀλάλησθαι, ἀλαλήμενος, plpf. ἀλάλητο] 1. blodim, potikam se, pohajkujem, klatim se, potepam se po, ἔκ τινος izgnan sem, živim v pregnanstvu. 2. v negotovosti sem, dvomim, ne vem.

ἀλεκτρυών, όνος, ὁ ἀλέκτωρ, ορος, ὁ [Et. ime najbrže po svetlem perju, prim. ἠλέκτωρ svetloba, ἤλεκτρον svetla kovina, jantar] petelin.

ἀλήμων, ονος, ὁ ep. (ἀλάομαι) po svetu se klateč; subst. klatež, potepuh.

ἀλήτης, ου, ὁ (ἀλάομαι) 1. adi. blodeč, nestalen. 2. subst. berač, prosjak, potepuh; ἀλήτης μακρῶν πόνων po dolgi, nadležni blodnji (= ko sem imel s hojo mnogo truda).

ἁλί-πλαγκτος 2 (πλάζομαι) poet. po morju blodeč.

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.