Franja

ἀν-ορούω ep. [aor. ἀνόρουσα] poskočim, vzdignem se, kvišku planem, ἐξ ὕπνου vstanem; ἐς οὐρανόν vzpnem se proti nebu.

ἄ-νοσος 2, ion. ἄ-νουσος brez bolezni, zdrav; τινός prost česa; ἔτος ἄνοσον ἐς τὰς ἄλλας ἀσθενείας brez drugih bolezni.

ἀντιλογία 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, πρός τινα sovraštvo; b) sodnijska obramba, vzajemna razprava; ἦλθον ἐς ἀντιλογίαν prišli so k vzajemni razpravi = začeli so navzkrižna mnenja razkladati; ἀντιλογίαν ἐν αὑτῷ ἔχειν imeti (v sebi) opravičevalne izgovore.

ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.

ἀν-ωθέω [fut. ἀνώσω, aor. ἀνέωσα] 1. sujem kvišku, nazaj, ναῦν odrivam (ladjo od brega), πόλιν ἔς τινα izročam mesto v plenjenje. 2. odvračam, odbijam. 3. med. odvračam, odbijam od sebe τί.

ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.

ἀπ-αλλάσσω, at. -ττω [fut. -λάξω, med, (s pas. pomenom.) -ξομαι, pf. ἀπήλλαχα, aor. 2 ep. ἀπηλλάγην, impf. in aor. ion. tudi brez avgmenta] I. act. 1. trans. a) oddaljim, odpravim, odpošljem, preženem, odstranim, χεῖρα σφαγῆς odtegnem roko od, τινά stopim na njegovo mesto; b) odpuščam, osvobodim, rešim μόρου, τινά τινος, ἐκ γόων; λόγον končam, prekinem, κόπος τινά zapusti. 2. intr. odidem, oddaljim se, rešim se, uidem ῥᾷον, χεῖρον, κακῶς, s pt. χαίρων srečno; οὕτως ἀπήλλαξεν ὁ στόλος tako se je izteklo to podjetje; πῶς ἀπήλλαχεν ἐκ τῆς ὁδοῦ kako mu je prijala pot. II. pass. 1. a) rešim se, osvobodim se, iznebim se (ἀπό) τινος, prost sem česa αἰσχύνης; βίου umrjem; izpustijo me na svobodo (o sužnju); b) odstopim od tožbe, otresem se (tožitelja), ἀπαλλαχθέντες μακρῶν λόγων brez mnogih besed. 2. intr. odpotujem, odpravim se, ločim se, odhajam ἐκ, ἀπό τινος, ἔς τι krenem kam, πρός τινα prestopim h komu; πολλὸν ἀπηλλαγμένοι θεῶν zelo se razlikujejo od bogov, s pt. ali inf. neham, prestanem kaj delati, εἰπὼν ἀπαλλάγηθι povej (vendar) hitro; κρῖναι … ὀυκ ἀπήλλακτο ni mu manjkalo razsodnosti. III. med. odstranim svoje, odidem iz dežele.

ἀπ-αντάω [fut. ἀπαντήσομαι] 1. srečam, sestanem se, snidem se, τινί s kom, ἐς, ἐπὶ τόπον na kakem kraju. 2. grem nasproti, pridem kam, na kaj ἐπί τι; protivim se, upiram se, oviram τινί. 3. pripeti, dogodi se mi kaj.

ἅ-πᾱς, πᾱσα, πᾱν [Et. ἅ (sm̥) + πᾶς] celoten, ves, vse skupaj; vsak, pl. vsi; ἀργύρεος ἅπας ves srebrn, iz čistega srebra; αἱ ἅπασαι νῆες vse ladje (skupaj), πεδίον ἅπαν sama ravnina; τὴν ἐναντίαν ἅπασαν ὁδόν povsem nasprotno pot; ἐξ ἅπαντος na vsak način, ἐς ἅπαν popolnoma, povsem, ὁ ἅπας ἀνήρ vsak mož.

ἀπ-εῖδον [aor. k ἀφ-οράω] obrnem svoj pogled, pogledam kam ἐς, πρός τι; vidim, izvem NT.

ἀπ-ειλέω¹ [pf. pass. ἀπείλημαι, aor. pt. ἀπειληθείς] ion. odrivam, potiskam v stran, spravljam v zadrego (škripce) ἐς ἀπορίην, ἀνάγκην.

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

ἀπ-εναντίον ion. ravno nasproti, ἐς τὴν ἀπεναντίον na nasprotno (drugo) obal ali obrežje.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἀποθήκη, ἡ (ἀπο-τίθημι) 1. NT shramba, skladišče, skedenj, žitnica. 2. ion. utočišče, pribežališče, ἀποθήκην ποιεῖσθαι ἔς τινα zagotovim (pridobim si) pravico na hvaležnost.

ἀπο-κρῑ́νω [fut. -κρῐνῶ, pass. pf. aor. ep. ἀποκρινθείς, med. fut. -κρινοῦμαι, NT ἀποκριθήσομαι, aor. ἀπεκρινάμην, pf. ἀποκέκρῐμαι] 1. act. ločim, od-, raz-, izločim, izbiram ἓν δυοῖν κακοῖν; zametujem; ločim s pregrajo πρύμνην. 2. pass. ločim se, ločen sem, τινός od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; ἐς νόσον πάντα prehajam v, εἰς ἓν ὄνομα obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπο-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.

ἀπο-σκήπτω 1. ion. trans. naperim, namerim, mečem na kaj (svoje strele). 2. intr. vržem se na kaj, padem na; ἐς φλαῦρον izidem se, razblinim se v kaj neznatnega.