Franja

ἀνάγκη, ἡ, ep. ion. ἀναγκαίη [Et.: redupl. obl. iz kor. anek', stiskati, mučiti] 1. sila, potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina; siljenje, nuja; ἀ. ἐστίν potrebno je, potreba je; ἀνάγκῃ, δι', ὑπ', μετ', ἐξ ἀνάγκης prisiljen, primoran; ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač; ἀνάγκην προσθεῖναί τινι prisiliti, primorati koga; ἔχομαι ἐν ἀ. nahajam se (sem) v stiski. 2. prisilno sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda.

ἀνα-κεφαλαιόω povzamem (v malo besedah), obsegam ἐν λόγῳ, zedinim πάντα ἐν τῷ Χριστῷ NT.

ἀνα-κλῑ́νω [pt. aor. ἀγκλίνας in ἀνα-κλίνας] ep. na-, prislanjam, upiram; νέφος potisnem nazaj; θύρην odpiram, NT posadim, velim se usesti; ἐν τῇ φάτνῃ položim v jaslice NT; pass. naslanjam se, uležem se, omahnem, nagnem se nazaj; NT usedem se (k mizi), ležim, sedim.

ἀνάσσω (ἄναξ) [fut. ἀνάξω, aor. ἤναξα] 1. act. a) sem vladar, gospodar, vladam nad kom, kraljujem τινί, τινός, μετά, ἔν τισιν; Τρώεσσιν τιμῆς uživam med Tr. čast kot vladar, gospodujem nad Tr.; b) upravljam, vodim στρατηγίης. 2. med. kraljujem. 3. pass. sem v oblasti koga σκῆπτρον παρά τινι.

ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seq^wnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.

ἄνοιξις, εως, ἡ (ἀν-οίγνυμι) odpiranje, odprtina; στόματος govor, ἐν ἀνοίξει τοῦ στόματος da odprem usta NT.

ἀντ-αγωνίζομαι d. m. 1. borim se, bojujem se s kom τινί, prepiram, pravdam se s kom. 2. tekmujem s kom πρός τινα, ἔν τινι v čem.

ἀντιλογία 1. protigovor, prigovor, ugovor NT. 2. a) NT pravda, prepir, nasprotovanje, πρός τινα sovraštvo; b) sodnijska obramba, vzajemna razprava; ἦλθον ἐς ἀντιλογίαν prišli so k vzajemni razpravi = začeli so navzkrižna mnenja razkladati; ἀντιλογίαν ἐν αὑτῷ ἔχειν imeti (v sebi) opravičevalne izgovore.

ἀπ-είργω, ion. ἀπ-έργω, ep. ἀπο-έργω [poet. aor. ἀποεργαθεῖν in ἀπειργαθεῖν] 1. a) ločim, razstavljam αὐχένα τε στῆθός τε, odbijam, odvračam κῦμα, (od)podim Τρῶας αἰθούσης; b) izključujem, izločujem, odstranjujem, zadržujem τινά τινος, τινὰ ἀπό τινος, inf. z μή; o vojski: režem proč, grem mimo, puščam ležati, ἐν ἀριστερῇ na levi. 2. a) oviram, (za)branim, odvračam τινά τινος, θεὸς ἀπείργοι bog naj to odvrne; b) zapiram, oklepam, ἐντός omejujem, obsegam, ἀπεργμένος ἔν τινι zaprt v čem, ὃς(sc. Νεῖλος) ἀπεργμένος ῥέει ki teče v novi strugi.

ἄ-πνευστος 2 (πνέω) brez sape, ne dihajoč, mrtev. – adv. ἀπνευστί na en dušek, v enem dušku.

ἀπο-κινδῡνεύω 1. act. poskušam kaj odločilnega, napravim smel poskus ἔν τινι; začnem nevaren boj πρός τινα s kom, spravim v nevarnost. 2. pass. pridem v nevarnost, sem v nevarnosti χρήματα.

ἄπ-οπτος 2 (ὁράω) poet. 1. a) od daleč viden, vidljiv od kod ἀπό τινος; b) ἐν ἀπόπτῳ ἔχω imam pred očmi. 2. a) poet. neviden, nevidljiv; b) τινός daleč od; ἐξ ἀπόπτου izdaleka, iz daljave, od daleč.

ἀπό-ρρητος 2 (ῥητός) 1. zabranjen, prepovedan, kar se ne sme povedati, skrivnosten, tajen, nepristopen; τὸ ἀπόρρητον skrivnost, tajna; τὰ ἀπόρρητα misteriji, δι' ἀπορρήτων skrivaj, ἀπόρρητον ποιοῦμαι, ἐν ἀπορρήτῳ ποιοῦμαι prepovem komu o čem govoriti. 2. sramoten, ostuden.

ἄ-πτερος (ἀ priv. + πτερόν) ep. poet. brezkril(en), brez peroti, brez perja, negoden; μῦθος ἄπτερος ἔπλετο beseda ji ni odletela = ohranila jo je v spominu.

ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.

Ἄρης, ὁ [Et. sor. ἀρειή, najbrže slov. jar, hud; jara kača, jara peč; – gen. Ἄρεως, εος, dat. ει, acc. η, ην, voc. Ἄρες; ep. ηος, ηι, ει, ῃ, η(ν); ion. Ἄρεος, ει, εα]. 1. Ares, vojni bog. 2. boj, bitka, klanje, umor, poguba; Ἄρεα συνάγειν (ἐγείρειν) boj začeti.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.