Franja

εὐχωλή, ἡ (εὔχομαι) ep. in ion. 1. molitev, obljuba, želja. 2. a) ponašanje, bahanje, vriskanje, krik, vpitje v strahu; b) predmet ponašanja, εὐχωλὴν λιπεῖν da bi se z njo ponašali.

θέλημα, ατος, τό, θέλησις, εως, ἡ (θέλω) volja, želja, zapoved.

ῑ̓θύς², ύος, ἡ [Et. iz sīdhu-s. – samo acc. ἰθύν]. 1. ravna smer (pri hoji), ἀν' ἰθύν naravnost, ravno proti; pren. smer, napad, podjetje, započetje, πᾶσαν ἐπ' ἰθύν pri vsakem podjetju. 2. mišljenje, namera, nakana, želja, hrepenenje, teženje.

ῑ̔́μερος, ὁ [Et. iz ἰhμερος, ἰσμ-ερος, stvn. eiskōn = nem. heischen] ep. poet. 1. hrepenenje, koprnenje, poželenje, ljubezen τινός. 2. ljubkost, mičnost, dražest, βλεφάρων ἵμερος νύμφας dražest, ljubkost v očeh neveste, ἵμερός με ἔχει ἰδεῖν želja me navdaja videti.

ἰότης, ητος, ἡ [Et. iz ἰσοτᾱτ-, kor. is, gl. ἵμερος] ep. volja, želja, odlok, zapoved, ἰότητι θεῶν po sklepu (volji) bogov.

κῆρ, κῆρος, τό [Et. iz κηρδ, lat. cor (iz cord), cordis, credo; slov. srce (vzhodno-slov. srdce), sreda, nem. Herz (got. hairtō); καρδία, κραδίη; kor. k'ered] srce 1. kot sedež fizič. življenja: prsi λάσιον κῆρ. 2. kot sedež čutnega življenja: srce, srčnost, čuvstvo; πέρι κῆρι φιλέω od (iz) srca, prisrčno; περὶ κῆρι τίω pri srcu, zelo cenim; želja, volja μετὰ σὸν καὶ ἐμὸν κῆρ. 3. kot sedež umskega življenja: razum, pamet, duša, duh ἄλλα δέ οἱ κῆρ ὥρμαινε.

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

μένος, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.

νεωτερισμός, ὁ (νεωτερίζω) novotarjenje; državni prevrat, prekucija; želja po prevratu (novotarijah).

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

ὄρεξις, εως, ἡ (ὀρέγω) hrepenenje, želja, prizadevanje, poželjenje NT.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.

πῑ́πτω [Et. fut. πεσέομαι iz πετέομαι, sor. πέτομαι, ποταμός. – Obl. fut. πεσοῦμαι, aor. ἔπεσον, pf. πέπτωκα, ep. fut. πεσέομαι, inf. πεσέεσθαι, aor. πέσον, cj. 3 sg. πέσῃσι, inf. πεσέειν, pf. pt. πεπτεώς, poet. πεπτώς; NT aor. ἔπεσα, pf. 2 sg. πέπτωκες, 3 pl. πέπτωκαν]. 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se ἐπὶ χθονί, ἐπὶ γᾷ, χαμαί, (πρὸς) πέδῳ, χαμάδις, ἔρᾱζε, πεδίῳ, ὑπὸ ἄξοσι pod kolesa, ἐν κονίῃσιν v prah, μετὰ ποσσὶ γυναικός rodim se, ἐκ, ἀπό τινος padem s česa, εἴς τι treščim (o blisku); metafor. οὐ χαμαὶ πεσεῖται ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ἐκ νηός (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem ἐνὶ νήεσσι, ἐν βουσί, πρὸς μῆλα, περὶ ξίφει nasadim se na meč; c) padem v boju, ὑπό τινος od koga, νέκυες πίπτοντες, οἱ πεπτωκότες (v boju) padli vojaki, ὑπ' Ἀτρείδῃ vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se σκληρὰ φρονήματα, poginem γένος, uničijo me, podležem, trpim škodo, ἡ πόλις οὐκ ἂν ἔπεσε τοιοῦτον πτῶμα mesto bi ne bilo doživelo takšnega poraza, μεγάλα πρήγματα πίπτει ὑπὸ ἡσσόνων velika podjetja propadajo vsled manjših, αὐτὸς ὑπ' ἐμωυτοῦ sam sem vzrok svojega padca, πολλὰ στρατόπεδα ἔδη ἔπεσε ὑπ' ἐλασσόνων je bilo premaganih od manjših; b) padem, grešim NT, motim se (Pl. Fajd. 100 e), ἀπὸ δόξης motim se v upanju. 3. a) zaidem, zabredem (v kaj) ἐς κακόν, ἐς ἀνάγκας, δυσπραξίαις, αἰσχύνῃ; ἐς δάκρυα uderejo se mi solze, εἰς ὕπνον zaspim, εἰς ἔρον τοῦ μαθεῖν obide me želja izvedeti; ποῖ γνώμης πέσω kaj naj pomislim; b) ἔκ τινος padem iz česa, ἐκ θυμοῦ izgubim naklonjenost (ljubezen) koga, τοὔμπαλιν φρενῶν zopet izgubim razum. 4. a) poležem se ἄνεμος πέσε, ὁ κλῆρος ἔπεσε ἐπί τινα kocka je padla za koga; b) pripeti se mi kaj, zadene me kaj, τὰ πεπτωκότα usoda, nesreča Evr. Hip. 718; c) izidem (iztečem) se, obnese se mi kaj, posreči se mi kaj καθαρμός, τῇ πεσέεται ἡ μάχη kako se bo končala bitka.

πόθος, ὁ 1. hrepenenje, koprnenje, želja, τινός po čem, σός po tebi; pl. hrepeneča ljubezen. 2. pogrešanje, pomanjkanje.

πολύ-τεκνος 2 (τέκνον) poet. ki ima mnogo otrok, bogat otrok, ἅμιλλα tekma v obilici otrok, želja po mnogih otrocih.

προθῡμία, ἡ, ion. -ίη 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, προθυμίαν ἔχω sem pripravljen, težim, želim, ἐκ προθυμίας τινός na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, ὑπὸ προθυμίας pazljivo, τίς ποθ' ἡ προθυμία zakaj si se odločil?

ῥᾳθῡμία, ἡ 1. lahkomiselnost, brezskrbnost, ῥαθυμία τοῦ λόγου govorjenje tja v en dan. 2. a) malomarnost, nemarnost, lenoba; b) udobno življenje, želja po zabavah; c) brezbrižnost, brezobzirnost, preziranje (Evr. Med. 218).

σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.

τελεσ-φόρος 2 (τέλος, φέρω) 1. ki dovršuje, izpolnjuje ali izvršuje; ki se izpolni ali uresniči, ἔρως τελεσφόρος γίγνεται želji se ugodi, želja se izpolni; δίδωμι χρησμὸν τελεσφόρον izpolnim prorokovanje, χάριν τελεσφόρον δίδωμι izkažem se dejanski hvaležnega, δὸς τελεσφόρα τὰ φάσματα stôri, da se prikazni uresničijo; Δίκη vsemogočna, kaznujoča. 2. dovršen, popoln, τελεσφόρον εἰς ἐνιαυτόν vse (celo) leto.