Franja

κατα-ληπτός 3 (adi. verb. h κατα-λαμβάνω) 1. kar se more prijeti, doseči, prijet, dosežen, τὰ πράγματα ἐφαίνετο καταληπτά zdelo se je, da se more vrhovna oblast doseči. 2. kar koga prime, zadene, πένθος θεόθεν καταληπτόν žalost, ki je zadela hišo po božji odredbi.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

λαθί-πονος 2 (λήθω, πόνος) poet. 1. intr. ki pozabi na žalost. 2. trans. ki stori, da se žalost pozabi, bolečine olajšujoč ὀδυνᾶν βίοτον.

λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.

λῡ́πη, ἡ [Et. kor. leup, zlomiti] 1. žalost, bolezen, bolest, skrb, nesreča, ὑπὸ λύπης od žalosti. 2. razžalitev, žalostne razmere.

μεθ-ίημι [fut. μεθήσω, aor. μεθῆκα, cj. μεθῶ itd.; ep. pr. ind. 2 in 3 sg. μεθιεῖς, -εῖ, cj. μεθιῇσι, inf. μεθιέμεν(αι); impf. μεθίεις, μεθίει, 3 pl. μέθιεν ali μεθίεν; aor. μεθέηκα, cj. μεθείω, inf. μεθέμεν; ion. μετίημι, impf. 3 sg. μετίει, fut μετήσομαι s pas. pom.; pf. pass. μεμετιμένος] I. act. in pass. 1. trans. a) popuščam, izpuščam, opraščam (kar je napeto, zvezano, privezano, kar držim ali imam v rokah) τινά, τὴν παῖδα χεροῖν izpustim iz rok, δεξιάν izpustim roko, μέθες με χεῖρα izpusti mojo roko; pustim, da pade (teče), κρήδεμνον ἐς τὸν ποταμόν vržem v morje, πολλὰ τῶν δακρύων prelivam solze; κῆρ ἄχεος oprostim srce žalosti, olajšam srcu žalost, ψυχήν izdihnem dušo, umrem, Περσίδα γλῶσσαν govorim perzijski, λόγον izustim besedo, govorim; βλαστόν poganjam, klijem:; b) (od)pošiljam, mečem, spravljam kam, γυναῖκα pošiljam od sebe, odslavljam, μέθες τόδ' ἄγγος postavi na stran, ἐχθρὰ τοῖς ἐχθροῖσι pošljem sovražnikom; βέλος, παλτά, ἰόν izstrelim, streljam; toda αἰχμάς τινι odložim (v znak pokorščine) sulice; c) opuščam, χόλον τινί, τινός jezo proti komu, μέγαν χόλον καρδίας izpustim iz srca = neham se srditi v srcu, γνώμην opustim misel, στόλον opustim pohod, ἀρχήν odložim, odpovem se; φροντίδας opustim, izženem skrbi, τὸ κόσμιον ne gledam na dostojnost, τὰ παρεόντα ἀγαθά zanemarjam, zametavam; z inf. τὰ δέοντα πράττειν opuščam potrebna opravila; d) odpuščam ἁμαρτάδας, φόρον; e) zapuščam εἴ με μεθείη ῥῖγος, puščam na cedilu τινά, μή σεμεθείω; f) prepuščam, izročam τινὶ νίκην, στέμματ' ἀνέμοις, ὅπλα τινί, Sof. Fil. 973 dam nazaj; θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ναΐ hitro veslam z ladjo; g) dovoljujem, dopuščam μεθεῖσά μοι λέγειν, μέθες τὴν παῖδ' νυμφεύειν pusti, da se omoži; μέθες ἐμὲ ἐπὶ τὴν θήρην dovoli mi, da grem na lov, μὴ μεθίει τοὺς ἄνδρας ne dovoli jim oditi, μέθες ἐμὲ ἰέναι pusti me, da grem. 2. intr. popuščam, odneham, odlašam, obotavljam se, odstopam od πολέμου, κλαύσας neham jokati, tudi z inf. in pt.; τινός pustim na cedilu; χόλοιο neham se srditi nad kom, μεθῆκε βίῃ zapustila ga je, opešala mu je moč. II. med. 1. puščam od sebe, osvobodim se, rešim se česa. 2. = act. μέθεσθε δ' ἤδη odnehajta že (enkrat), pustita me vendar.

μείγνῡμι, -νύω μίσγω [Et. kor. meik', mešati, lat. misceo (iz mik'-sk'-), slov. mesiti, nem. mischen (stvn. miskan iz mik'- sk'-). – Obl. fut. μείξω, aor. ἔμειξα, pf. μέμειχα, pass. pf. μέμειγμαι, fut. 3 μεμείξομαι, aor. pass. ἐμείχθην in ἐμίγην, adi. verb. μεικτός, -έος; med. fut. μείξομαι (tudi s pas. pom.); – ep. impf. iter. med. μισγέσκετο, aor. pass. 3 pl. ἔμειχθεν in μίγεν, cj. 3 sg. μιγήῃ, 3 pl. μιγέωσι, inf. μειχθήμεναι in μιγήμεναι, aor. ἔμ(ε)ικτο, μ(ε)ῖκτο]. I. act. 1. mešam, zmešam, pri-, pomešam, zmesim τινί τι, ἔκ τινος napravljam mešanico iz česa. 2. zvežem, spojim, združim, zedinim, χεῖράς τε μένος τε spopadem se, začnem boj, τὸν χαλκοβόαν Ἄρη; ἄλγεσι spravljam v žalost; σὺν κακοῖς μεμιγμένος od trpljenja obdan. II. pass. in med. 1. (po)mešam se, τινί s čim, med kaj, (ἐν) Τρώεσσι stopim med, (ἐν) κονίῃσι zvrnem se v prah, γῇ pokopljejo me; vdiram v kaj ἔγκασι. 2. (pri)družim se, zahajam, hodim med (kam) κλισίῃσι, νέεσσι, občujem s kom, sestanem se s kom τινί, ἔν τισι, εἴς τινας, ξενίῃ združen sem s kom po gostoljubju; ἔσω prihajam noter; pos. (ἐν) φιλότητι (καὶ εὐνῇ) τινι družim se s kom v ljubezni, spim s kom, εὐνῇ, ἣν ἐμίγης na kateri si se z menoj združil. 3. spopadem, zgrabim se s kom ἐν παλάμῃσι.

μέριμνα, ἡ (gl. μάρτυς) 1. (pogosta) misel na kaj; skrb, briga, τινός za koga. 2. strah za koga, žalost NT.

μόχθος, ὁ 1. napor, trud, delo. 2. nesreča, stiska, muka, žalost, bol.

νη-πενθής 2 (πέπονθα) ep. kar odvzema žalost, ki odganja skrbi ali žalost, brez žalosti.

ὀδύνη, ἡ [Et. iz kor. ed = grizoč ali iz ὀ + δύη bolečina] bolečina, muka, bridkost, žalost, žalovanje, ἕρμα ὀδυνάων vir bridkosti.

ὀιζῡ́ς, ύος, ἡ [dat. ὀιζυῖ] ep. beda, žalost, bridkost, bolečina, nadloga.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

παχνόομαι pass. ep. strdim se, otrpnem, odrevenim vsled strahu, groza me obide, λύπῃ žalost me obide ali prevzame.

πένθος, ους, τό [Et. iz qwénthos, sor. πάσχω] 1. a) žalost, toga, žalovanje, τινός po kom; b) bol(est), nadloga, ἐν πένθει εἰμί = πένθος προτίθεμαι, ποιοῦμαι žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja μέγα πένθος φίλοις.

πρό [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (ποιέομαι, τιμάομαι), hvalim (ἐπαινέω), izberem, dam prednost čemu, αἱρέομαί τι πρό τινος rajši imam kaj od česa, πᾶν βούλομαί μοι εἶναι πρὸ τῆς λύπης vse mi je ljubše kot žalost, πᾶν πρὸ τοῦ δουλεύσαι ἐπεξέρχομαι vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, περὶ πλείονος ποιέομαι τὸ ζῆν πρὸ τοῦ δικαίου bolj cenim življenje nego pravico, οἷσι ἡ τυραννὶς πρὸ ἐλευθερίης ἦν ἀσπαστότερον = ἢ ἐλευθερίη; tako tudi za ἄλλος: βασιλεὺς οὐδεὶς ἄλλος πρὸ σεῦ ἔσται = ἢ σύ; d) vzročno: zaradi, od φόβοιο.

προ-τίθημι [gl. τίθημι; ep. praes. ind. 3 pl. προθέουσι, impf. 3 pl. πρότιθεν; ion. praes. med. 3 pl. προτιθέαται] I. act. in pass. 1. spredaj postavim, postavim pred koga δαῖτα, položim, vržem pred koga, τινὰ κυσίν pred pse za hrano φορβάν, ξείνιά τινι izkazujem komu gostoljubnost; pos. a) prinesem σποδόν τινι, prepustim, izročim τινὰ ταφεῦσιν, podam χεῖρα; b) izpostavim τινά; c) določim οὖρον τῆς ζόης, νόμον ἐμαυτῷ dam si zakon; d) dam na izbiro ἢ πείθεσθαι ἢ πείθειν; λόγον dam besedo; e) držim pred kom, αἰτίαν navedem kot vzrok, ἐλπίδα mamim, slepim z upanjem; f) stavim kaj nad kaj, dajem čemu prednost, bolj cenim τί τινος, ἡμᾶς χρημάτων, ἡδονὴν ἀντὶ τοῦ καλοῦ. 2. javno izpostavim, postavim na ogled τὸν νεκρόν; a) določim, razpišem kot nagrado στέφανον ἆθλα, θάνατον ζημίαν določim za kazen smrt; b) priredim ἀγῶνα (ἅμιλλαν) λόγων pozivljem na boj ali tekmo, ἀγῶνα πονηρίας, ἀέθλους; c) javno razglasim, ukažem, naročim τί, inf.; d) predložim v posvetovanje, dam v razgovor βουλήν, πρᾶγμα ἐς μέσον, λόγον περί τινος, γνώμην stavim predlog; προτίθεται σκοπεῖν περὶ πραγμάτων javne zadeve so predmet posvetovanja. II. med. 1. a) postavim kaj pred se, držim pred seboj πέπλον ὀμμάτων; b) dam si postaviti, prinesti na mizo κρέα, δαῖτα; c) sklenem, namenim se, odmenim si NT, smatram za svojo dolžnost τί ali inf. 2. izpostavim kaj svojega (na ogled), izložim, izpostavim ποτήρια, νεκρόν, μέγα πένθος kažem veliko žalost. 3. določim χρόνους (rok), οὖρον ἐνιαυτόν, napovem πόλεμον, ἔχθραν, skličem λέσχην; εὐλάβειάν τινος odvrnem. 4. bolj cenim, stavim kaj nad kaj τί τινος, τί πάρος τινός.

συγ-κεράννῡμι [aor. med. συνεκεράσατο, pass. συνεκρᾱ́θην, ion. -εκρήθην, pf. med. pass. συγκέκρᾱμαι, ion. -κέκρημαι] 1. act. mešam kaj s čim τί τινι, zlagam NT, sklepam φιλίαν; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; δύᾳ, οἴκτῳ utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, παγχρίστῳ prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi τοῖς ἡλικιώταις; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom πρὸς Ξέρξην φιλίην.

ὑπο-δέχομαι, ion. ὑπο-δέκομαι [aor. ὑπεδεξάμην, pt. ὑποδεχθείς; kor. aor. ὑπεδέγμην, 2 sg. ὑπέδεξο, 3 sg. ὑπέδεκτο, inf. ὑποδέχθαι, pt. ὑποδέγμενος] 1. a) sprejemam κόλπῳ, jemljem pod streho, pogostim, vabim k sebi πῆμα ὑποδέχεταί τινα žalost čaka koga; b) (sovražno) napadam, postavim se nasproti komu, postavim se v bran, upiram se; c) zanosim, spočnem. 2. a) jemljem nase, prevzemam, podvzemam, prenašam, (pre)trpim τί; b) obetam, ponujam se; dovoljujem, priznavam, odobravam, trdim. 3. mejim na kaj, dotikam se česa θάλασσα πρός τι.