Franja

ἀ-περίοπτος 2 ki se ne ogleduje, ne gleda za čim, ne misleč na, ne skrbeč za τινός.

ἀπο-λαμπρῡ́νομαι ion. pass. proslavljam se s čim τινί.

ἀπο-λαύω [Et. iz kor. lāu, pridobiti; lat. lucrum (iz lutlom), slov. loviti, nem. Lohn (iz got. laun); gršk. še λεία, ληΐς plen. – Obl. fut. ἀπολαύσομαι, aor. -έλαυσα, pf. -λέλαυκα] uživam, imam korist, okoristim se od česa (s čim), obračam kaj v svojo korist τινός, τὶ (ἀπό) τινός.

ἀπολογέομαι d. m. (ἀπό-λογος) [avgm. ἀπελογ., pf. ἀπολελόγημαι (tudi v pas. pom.), adi. verb. ἀπολογητέον] 1. zagovarjam (opravičujem, branim) se; ὑπὲρ ἐμαυτοῦ, περί τινος radi česa, τινί, πρός τινα pri (pred) kom, τί s čim, ταῦτα, ὡς to omenim v zagovor svoje trditve, da, διαβολάς zavračam očitanja. 2. zagovarjam, branim koga ὑπέρ τινος.

ἀπ-ονίναμαι dep. med. ep. ion. poet. [fut. ἀπονήσομαι, aor. ἀπωνήμην, ep. -ονήμην, 3. sg. -όνητο, opt. -οναίατο, pt. ἀπονήμενος] imam korist od česa, okoristim se s čim, uživam kaj, veselje imam s čim τινός.

ἀπό-πειρα, ἡ poskus, poskušnja, ἀπόπειραν ποιοῦμαί τινος poskusim kaj, napravim poskus s čim.

ἀπο-χράω [3 sg. ἀπόχρη, -χρῇ, pl. -ῶσι, inf. ἀποχρῆν, pt. ἀποχρῶν, -χρῶσα, -χρῶν; impf. 3 sg. ἀπέχρη, fut. ἀποχρήσει, aor. ἀπέχρησε; ion. praes. ἀποχρέω, 3. sg. ἀποχρᾷ, inf. ἀποχρᾶν, impf. ἀπέχρα] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, τινί komu, s pt. πινόμενος za pitje; b) brezosebno: ἀποχρῇ zadosti je, zadošča; ἐμοί zadovoljen sem; ἀπέχρα σφι ἡγεομένοισι zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. ἀπεχρᾶτο zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim τινί, z inf.; b) = act. ἀποχρέετό σφι ἡσυχίαν ἄγειν = ἀπέχρα. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj τινί; b) τινά = διαχράομαι umorim, ubijem.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἀσάομαι pass. ion. žalostim se, nejevoljen sem, τὴν ψυχὴν ἐπί τινι v srcu za kaj (nad čim).

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄ-συλος 2 (συλάω) neoropan, nepoškodovan, neoskrunljiv, varen pred čim.

ἀσχολέομαι (ἄ-σχολος) ukvarjam se, bavim se, pečam se s čim, delam, oviran sem, nimam česa περί τι.

ἄχθομαι d. p. (ἄχθος) [fut. ἀχθέσομαι, ἀχθεσθήσομαι, aor. ἠχθέσθην] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen νηῦς, τινός s čim, τινί za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ἕλκος; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, κῆρ v srcu, (ἐπί) τινι, (περί) τινος; αὐτῶν πολεμούντων da se vojskujejo; ἀ. ὁρῶν nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, ἀ. ἁμαρτάνων jezi me, da zgrešim itd.; οὐκ ἀχθόμενοι πλανώμεθα prav radi; včasih sledi tudi εἰ, ἐάν.

ἄω ep. [Et. kor. sā, lat. satio, satis, nem. satt, slov. sit (syt), gršk. ἆσαι. – Obl. inf. ἄμεναι, fut. ἄσειν, aor. ἆσαι, med. ἄσασθαι]. 1. act. nasitim, τινά τινος koga s čim. 2. intr. in med. nasitim se, sit sem, poživim, okrepim si ἦτορ σίτοιο.

βλεμεαίνω ep. sem pogumen, ustim se, baham se, ponašam se, τινί s čim.

βόσκω [Et. kor. g^wō, pasti. – Obl. impf. iter. med. βοσκέσκετο]. 1. act. ep. NT gonim na pašo, pasem, hranim, redim, gojim, preživljam. 2. pass. in med. hranim se, pasem se, živim se od česa (s čim), razvijam se, rastem; ἐλπίσιν naslajam se.