Franja

ἄγχῐ (ἄγχω) adv. in praep. z gen. blizu, tik, v bližini. – comp. ἆσσον, ἀσσοτέρω, ἆσσον ἰέναι bližati se; sup. ἄγχιστα (ἀσσοτάτω) najbližji (o kraju in sorodstvu), οἱ ἄγχιστα najbližji sorodniki.

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

ἀγωνίζομαι (ἀγών) d. m. [fut. ἀγωνιοῦμαι; aor. ἠγωνισάμην, pf. ἠγώνισμαι, aor. pass. ἠγωνίσθην; ion. pf. 3. pl. ἀγωνίδαται; ἀγωνιστέος] 1. tekmujem, bojujem se, borim se, πρός τινα ali τινί: s kom, (περί τινος za kaj); στάδιον: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se; b) govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (ποός τι). – pass. πολλοὶ ἀγῶνες ἀγωνίδαται so se dobojevali.

ᾄδω (ᾱ), ion. ἀείδω (iz ἀϜείδω) [fut. ᾄσομαι, ep. ἀείσομαι (ἀείσω), aor. ᾖσα, ep. ἤεισα, ἄεισα; pf. pass. ᾖσμαι, aor. pass. ᾔσθην] pojem, opevam, slavim, deklamujem, brnim (o tetivi), pojem (o petelinu); prorokujem.

ἀθ-ανατίζω (ἀθάνατος) 1. napravljam nesmrtnega, (o)vekovečim. 2. smatram se za nesmrtnega, verujem na nesmrtnost, Γέται οἱ ἀθανατίζοντες.

Ἀθόως, ω, ὁ = Ἄθως.

Ἄθως, ω, ὁ, ep. Ἀθόως, όω gora Atos v Makedoniji.

αἴ. [Et. αἰ je stari loc. fem.; εἰ pa je stari loc. neutr.] dor. in ep. = εἰ 1. li, neli, αἴ κε ako, (neli) morda, s cj. in opt. αἴ ποτα = αἴ ποτε. 2. za izraz želje: αἲ γὰρ (δή) o da bi, dal Bog (=utinam), nav. z opt., redko z inf.

αἶ, αἰαῖ poet. (vzklik začudenja in bolečine) o joj! gorje !

Αἰγάλεως, ω, ὁ, τό Αἰγάλεων ὄρος gorovje v Atiki.

αἰδώς, οῦς, ἡ (gl. αἰδέομαι) [dat. οῖ, acc. ῶ] 1. a) sram(nost), sramežljivost, nežnočutje, čednost, boječnost, skromnost; b) spoštovanje, čislanje, ozir (τινός, περί, πρός τινα); c) odpuščenje. 2. sramota, sram, rodilo.

αἴ-θε = εἴθε o da bi (utinam).

αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.

αἴσιος 2 in 3 (αἶσα) poet. o pravem času došel.

ἄ-ιστος 2 [Et. iz ἄ-Ϝιστος, kor. vid, εἶδον] ep. poet. neviden; οἴχομαι ἀ. izginem brez sledu (= da ni o meni ne duha ne sluha), ἄιστόν τινα ποιῆσαι narediti koga nevidnega, izbrisati sled za kom.

αἰτιᾰ́ομαι (αἰτία) [pr. ep. αἰτιόωνται = αἰτιῶνται; opt. αἰτιόῳο, – το, inf. αἰτιάασθαι, impf. ᾐτιάασθε, ᾐτιόωντο; fut. αἰτιάσομαι, ion. αἰτιήσομαι, aor. ᾐτιασάμην (-ησάμην ion.), pf. ᾐτίαμαι, ion. -ημαι. aor. pass. ᾐτιάθην; adi. verb. αἰτιᾱτέον] 1. krivim, dolžim, (za)tožim, grajam, očitam, pritožujem se, τινά τι, τινός, περί, ὑπέρ τινος. 2. navajam kaj kot vzrok, trdim kaj o kom, pripisujem komu kaj τινά (τινός) τι.

ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

ἀκουάζω in med. (ἀκούω) poslušam ἀοιδοῦ; δαιτός čujem o pojedini = povabljen sem na obed.

ἀλκή, ἡ [Et. iz kor. aleq, braniti, ἀλέ-ξω; – dat. ep. ἀλκί]. 1. (o)bramba, zaščita, pomoč, odpor, napad, εἰς, πρὸς ἀλκὴν τρέπομαι postavljam se v bran. 2. boj, bitka, pogum, srčnost, hrabrost, jakost, moč.