Franja

ὑπ-άγω A act. I. trans. 1. ženem, vedem, peljem pod kaj τινά, τί; a) ἵππους (ὑπὸ) ζυγόν vpregam v jarem, zapregam, τινὰ ἐς χεῖράς τινος spravljam koga pod oblast koga; b) (δίκην) ženem, peljem, tiram pred sodišče, tožim, τινὰ θανάτου na smrt; τινά, ὑπό τι, ὑπό τινα. 2. a) polagoma zapeljem, pripravim koga kam, ne da bi opazil, zapeljem, prevaram, ukanim, zavedem, εἰς ἀνάγκην spravim v zadrego, primoram, silim k čemu; b) odpeljem koga skrivaj izpod česa, skrivaj odstranim, umaknem, odtegnem, spravim iz ἐκ βελέων, velim počasi se umakniti τὸ στράτευμα. II. intr. 1. polagoma grem, se pomikam naprej, počasi prodiram. 2. (počasi) se odstranim, neopaženo se umikam, skrivaj odhajam, ὕπαγε idi, poberi se NT. B med. I. 1. pridobim zase, zvabim k sebi (na svojo stran), zapeljem. 2. podvržem si, spravljam pod svojo oblast πόλιν.

ὑπ-αιδέομαι d. p. imam nekaj spoštovanja do koga, malo se bojim.

ὑπ-αΐσσω ep. poet., at. ὑπ-ᾴσσω [fut. ὑπαΐξω, aor. pt. ὑπᾱΐξας] 1. skočim, švignem izpod česa, izvijem se izpod česa τινός. 2. švignem, skočim, odhitim pod kaj τί.

ὑπ-αισχῡ́νομαι d. p. nekoliko se sramujem, τινά τι pred kom radi česa.

ὑπ-ακούω [gl. ἀκούω, ep. aor. ὑπάκουσα] 1. slušam, poslušam, τινός kaj, τινί koga, pazim na kaj. 2. uslišim, ubogam; a) odgovarjam ποιμήν; b) odpiram, spuščam noter θυρωρός; c) prihajam pred sodišče εἰς κρίσιν. 3. sledim, pokoravam se, sem pokoren, privolim τινί, τινός; v čem τί.

ὑπ-αλείφω namažem; pass. mazilim se.

ὑπ-αλεύομαι d. m. ep. [aor. pt. ὑπαλευάμενος] izognem se, uidem, (u)bežim τί, odidem.

ὑπάλυξις, εως, ἡ, ion. ιος ubeg, izogibanje τινός, οὔ τοι ἔτ' ἔσθ' ὑπάλυξις ne moreš več ubežati (izogniti se).

ὑπ-αναχωρέω polagoma se umikam, grem nazaj.

ὑπ-ανίσταμαι med. [fut. ὑπαναστήσομαι, aor. ὑπανέστην, pf. ὑπανέστηκα, ion. praes. 3 pl. ὑπανιστέαται] vzdignem se, vstanem, τινί pred kom; o zverinah: planem kvišku.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

ὑπ-είκω [fut. ὑπείξω itd., ep. praes. ὑποείκω, impf. ὑπόεικον, fut. med. ὑποείξομαι, aor. ὑπόειξα, cj. 1 pl. ὑποείξομεν, vzpor. obl. ὑπεικάθω] 1. umikam se, izogibljem se, odstopam, odhajam, τινός od česa, τινὶ ἕδρης vstanem pred kom s sedeža, dam prostor komu, χεῖρας ubežim, uidem, πρός τι nagibam se k čemu. 2. pren. vdajam se, uklonim se, odjenjam, odneham, popustim, sem podložen, pokoravam se, τινί τι komu v čem; λόγων τινί dovoljujem, prepuščam komu prvo besedo; s pt. χωόμενος neham se srditi.

ὕπ-ειμι² (εἶμι) 1. neopažen se priplazim, skrivaj pridem h komu. 2. polagoma se umaknem, skrivaj odidem.

ὑπ-εισδύομαι med. [z aor. 2 act. ὑπεισέδῡν] ion. skrivaj se prikradem ali priplazim noter, vplazim se.

ὑπ-εκδύομαι med. [fut. ὑπεκδῡ́σομαι, aor. ὑπεξέδῡν] skrivaj se izmuznem, uidem, utečem, umikam se izpod česa τινός.

ὑπ-έκκαυμα, ατος, τό snov, s katero se (pod)kuri, gorivo, netivo; mik, izpodbuda, bodrilo.

ὑπ-εκρέω [aor. pt. ὑπεκρυείς] tečem izpod česa, minevam, polagoma se oddaljujem.

ὑπ-εκτρέπω 1. act. skrivaj obračam (odvračam) kaj od česa πόδα. 2. med. odvračam se od česa, opuščam, zanemarjam, izogibljem se, izbegavam.

ὑπ-εκχωρέω skrivaj se umikam, polagoma ali neopažen odidem, izogibam se.

ὑπ-εναντιόομαι d.p. [aor. ὑπηναντιώθην] nekoliko ugovarjam, nasprotujem, protivim se.