Franja

ἀριστοκρατικός 3 aristokratski.

ἀριστό-μαντις, εως, ὁ poet. najboljši prorok, vedeževalec.

ἄριστον, τό [Et. ἄρι-στον; ἀρι zjutraj, nem. eher (got. air); στον iz d-tom, kor. ed, jesti] zajutrek (predpoldanski obed).

ἀριστοποιέομαι d. m. pripravljam zajutrek, zajutrkujem.

ἄριστος 3 (ἀρείων, ἀραρίσκω) sup. k ἀγαθός najboljši, -odličnejši, -hrabrejši, -močnejši, -plemenitejši, prvi; v nagovoru: ὦ ἄριστε predragi moj, ὤριστος = ὁ ἄριστος, τἄριστα = τὰ ἀριστεῖα nagrada. – adv. ἄριστα najbolje itd.

Ἀριστο-τέλης, ους, ὁ grški modrijan iz Stagire, Aleksandrov učitelj (384 do 322).

Ἀριστο-φάνης, ους, ὁ atiški pisatelj komedij.

ἀριστό-χειρ, χειρος, ὁ, ἡ poet. z najhrabrejšo (najkrepkejšo) roko, ἀγών tekmovanje v hrabrosti (kjer odločuje najmočnejša roka).

ἀρι-σφαλής 2 (σφάλλω) ep. kjer se lahko pade, (s)polzek, gladek.

ἀρι-φραδής 2 (φράζομαι) adv. -έως ep. lahko poznaten, jasen, očit; ἀνήρ moder, prebrisan.

Ἀρῑ́ων, ονος, ὁ slaven pevec in pesnik na Periandrovem dvoru v Korintu.

Ἀρκάς, άδος, ὁ Arkadec, prebivalec Arkadije. Ἀρκαδία ἡ (ion. -ίη) gorata dežela sredi Peloponeza; adi. Ἀρκαδικός 3. – τὸ Ἀρκαδικόν arkadska zveza, četa arkadskih hoplitov.

Ἀρκεισιάδης, ὁ Arkejzijev sin, Laert.

ἄρκεσις, εως, ἡ (ἀρκέω) poet. pomoč, korist.

ἀρκετός 3 (ἀρκέω) dovoljen, zadosten.

ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.

ἄρκιος 3 ep. 1. dovoljen, zadosten μισθός. 2. gotov, siguren, varen, τινί za koga, τὸ ἄρκιον gotovost, sredstvo.

ἄρκος¹, ους, τό (ἀρκέω) poet. (o)bramba, obrana τινός.

ἄρκος², ὁ, ἡ = ἄρκτος.

ἀρκούντως (ἀρκέω) adv. dosti, dovolj; χράομαι zadovoljen sem, ἀρκούντως ἔχει zadostuje.