Franja

ἐγ-κομβόομαι med. privežem si kaj, za stalno si kaj prisvojim, ταπεινοφροσύνην pridobim si ponižnega duha NT.

ἐγ-κρῑ́νω 1. izbiram za kaj, štejem med, prištevam med kaj NT. 2. pripuščam εἴς τι; τὸ στάδιον (acc. ozira).

ἐγ-κυρέω, ἐγ-κύρω ep. ion. poet. [fut. ἐγκύρσω, ion. -ρήσω, aor. ἐνέκυρσα, ion. ἐνεκύρησα] 1. zadevam, naletavam na, srečam koga τινί, τινός; ἀλογίης πολλῆς nihče se ne meni za me. 2. dosežem kaj, zabredem kam, padem v nesrečo τινί.

ἕδος, εος, ους, τό 1. sedež, sedišče, prebivališče, stanovanje bogov: hram, svetišče. 2. sedenje, οὐχ ἕδος ἐστί ni časa za posedanje.

ἕδρα, ἡ, ion. ἕδρη (ἕζω) 1. sedež, stol, klop, sedišče, sedalo, zadnjica; prebivališče, stanovanje, stanovališče; pos. svetišče, ναύλοχοι ἕδραι ladjišče. 2. sedenje, seja, zborovanje. 3. obotavljanje, pomuda, počivanje, οὐχ ἕδρας ἀκμή ni časa za počivanje, ne smemo se obotavljati.

ἐθελοντήρ, ῆρος, ὁ ep. ἐθελοντής, οῦ, ὁ 1. adi. prostovoljen, iz lastnega nagiba, neprisiljen. 2. subst. prostovoljec; ὑφίσταμαι ponudim se za prostovoljca.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

εἰλί-πους, ποδος, ὁ, ἡ [Et. iz σελί-; litovsko selù, lezem, lazim] ep. drsonogen (o govedu, ki zadnje noge za seboj vleče), opletaven.

εἴλλω, ep. εἴλω, εἰλέω [Et. εἰλέω iz ϝελ-νεω, εἴλλω iz ἐ-ϝελ-jω, kor. wel, stiskati (kar se stiska, se dviga in narašča, odtod) sor. slov. velik, vele-, vol. – Obl. aor. ἔλσα, inf. ἔλσαι in ἐέλσαι pas. pf. ἔλμαι, aor. ἐάλην 3 pl. ἄλεν, inf. ἀλῆναι in ἀλήμεναι, pt. ἀλείς; ion. pt. pr. εἰλεῦντα, med. impf. εἰλεῦντο]. 1. act. a) stiskam, pritiskam, tlačim skupaj, potiskam kam, podim (pred seboj); b) potiskam nazaj, zadržujem, oviram, ustavljam νῆα; c) objokujem, zajemam, zapiram ἐν σπῆι. 2. pass. a) stiskam se, sem v stiski, sem zajet, zbiram se, stekam se; b) sključim se, počepam ὑπ' ἀσπίδος; οἴμησεν ἀλείς skrčen, pripravljen za naskok; zvijam se (o kači, ki se pripravlja za naskok); c) klatim se, pohajkujem, τῶν ἐν ποσί εἰλευμένων τοῖσι ἀνθρώποισι v bližini ljudi.

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

εἱρκτή, ἡ ion. ἑρκτή (εἴργω) ograja, ograjen prostor, ograd; ječa, zapor; pren. soba za ženske.

εἰς, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, λέγω εἰς φῶς jasno povem, ἐς πάντας κηρύσσω, ἐς τὸν δῆμον εἶπον; οὐκ ἄγνωστος εἰς τοὺς ἀνθρώπους (med ljudmi, na svetu); d) pri glagolih smeri in premikanja: παρῆσαν εἰς Σάρδεις; tako zlasti brahilog. pri glagolih, ki izražajo le začetek dejanja: τὴν πόλιν ἐξέλιπον εἰς χωρίον ὀχυρόν zapustili so mesto in odšli, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo. 2. časovno: do, v, proti, za: εἰς καιρόν (καλόν) ob pravem času, εἰς τόδε do tega časa, do zdaj, ἐς τί kako dolgo, εἰς ἐμέ do mojega časa, εἰς ἐνιαυτόν na eno leto, v teku leta, ἐς πότε do kedaj, ἐς νύκτα ponoči, ἡ εἰς αὔριον ἡμέρα jutrajšnji dan, οὐκ εἰς μακράν ne za dolgo, kmalu, ἐς τρίτην ἡμέραν tretji dan, οὔτε ἐς τὸ παρεὸν οὔτε ἐς χρόνον niti zdaj, niti v bodoče; εἰς ἀεί za vedno. 3. pren. a) proti (sovražno in prijazno) στρατεύω εἰς τὴν Ἀττικήν, οἱ εἰς Μυτιλήνην πολέμιοι; b) izraža namen: za, k, παιδεύω εἰς ἀρετήν, χρήματα εἰς τὴν στρατιάν, δαπανῶ εἴς τι, ἐπιτήδειος εἴς τι; ἐς τί čemu; εἰς κέρδος τι δρῶ, εἰς τὸ (μή) z inf. = ἵνα (μή); c) glede na, z ozirom na: ἀγαθὸς εἰς πόλεμον; εἰς ἅπαντα, ἐς τὸ πᾶν v vsakem oziru, πόλις μεγίστη εἰς σοφίαν; εἰς ἐμέ kar se mene tiče, glede mene. 4. pomenja mero, vrsto, način itd. εἰς δύναμιν po svojih močeh, ἐς πλῆθος mnogo, ἐς τρίς trikrat, ἐς τὰ μέγιστα prav močno, najbolj; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno, εἰς κάλλος primerno, spodobno, εἰς ἀφθονίαν παρέχω = ἀφθόνως. – pri števnikih: okrog, do; distributivno: po: εἰς δύο po dva, εἰς ὀκτώ osem mož drug za drugim, po osem mož.

εἰσ-άγω [impf. iter. ἐσάγεσκον, pf. εἰσαγήοχα, ion. aor. med. ἐσαξάμην] 1. act. a) peljem, spravim, puščam noter, δόμον v hišo, Κρήτην na Kreto, ποταμὸν ἐς λίμνην napeljem, ἰατρόν τινι pripeljem, pokličem komu zdravnika; b) uvedem, vpeljem (šege, navade, blago), σῖτον uvažam žito, πόνον povzročam; c) γυναῖκα (tudi med.) oženim se; d) εἰς σπονδάς pripravim, naklonim koga k …; e) τὸν χορόν spravim na oder, δράματα uprizorim, predstavljam, igram, ἐλεεινά mile igre; f) tiram, spravim pred sodišče, (za)tožim, τινά τινος koga zaradi česa, ὡς διαφθείροντα τοὺς νέους da zapeljuje; g) εἰς τοὺς φράτορας vpišem v (javne) listine. 2. med. a) dovedem, pripeljem k sebi, sprejemam, vpeljem (v družbo); b) γυναῖκα oženim se.

εἰσαγώγιμος 2 (εἰσ-άγω) uveden, doveden, sposoben za sodnijsko razpravo, dopusten δίκη; τὰ εἰσαγώγιμα uvozno blago.

εἰσαεί adv. za vedno, večno.

εἰσ-γράφομαι med. 1. dam se vpisati, sprejeti, vpišem se εἴς τι. 2. za-, napišem si kaj μαντεῖα.

εἰσ-έπειτα adv. za bodoče, za pozneje.

ἐίσκω ep. poet. 1. napravljam enako ali podobno, enačim, upodabljam, σὲ γὰρ αὐτὴν παντὶ ἐίσκεις izpreminjaš se v vsakovrstne podobe. 2. smatram za enako, prispodabljam, primerjam τινά τινι. 3. sodim, mislim, domnevam abs. in acc. c. inf.

εἰσ-οικοδομέω vzidam, porabim za zidanje τὶ εἴς τι.

εἰσ-οράω [gl. ὁράω; fut. εἰσ-όψομαι, aor. -εῖδον; ep. praes. -ορόωσι, -ορόων; med. -ορόωντο, inf. -οράασθαι; aor. εἴσιδον, inf. εἰσιδέειν; ion. εἰσ-ορέω] 1. gledam (začudeno ali spoštljivo), pogledujem, opazujem, motrim, zagledam, oziram se na εἰς τὴν μαντικήν, εἰσοράασθαι na pogled; πρὸς χάριν βορᾶς poželjivo gledam po; pogosto s pt. v acc. ali gen. παῖδα στείχοντα, ὡς ἕρποντος εἰσορᾷς ἐμοῦ vidiš, da sem pripravljen za odhod. 2. premišljujem, preudarjam, spoznam, občudujem θεὸν ὡς; o bogovih: ne puščam brez kazni θεοὶ γὰρ εὖ μέν, ὀψὲ δ' εἰσορῶσι. 3. med. = act.