Franja

εὐ-κάματος 2 brez truda, lahek κάματος.

εὔ-κοπος 2 (κόπτω) lahek, brez truda NT.

εὖνις², ιδος, acc. εὖνιν, ὁ, ἡ ep. oropan, brez česa, izgubivši kaj, εὖνιν ἔθηκε oropal je, pripravil je ob kaj τινός.

εὐ-όργητος 2 (ὀργή) dobrosrčen, blag, brez strasti, miren.

εὔ-ορμος 2 (ὅρμος) ep. z dobrimi pristanišči, ugoden za pristajanje ladij λιμήν, οὐκ εὔορμος brez pristanišča, negostoljuben.

εὐ-πετής 2 (πίπτω, πέτομαι) lahek, udoben, brez težave z inf. – adv. -ῶς, ion. -έως lahko, brez težave; pri števnikih: najmanj, gotovo.

εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.

ἤ², ep. ἠέ [Et. iz ἠέ, ἠ-ϝέ, ἦ ϝέ; ϝε; = lat. -ve, ali] I. ločilni veznik 1. postavlja nasproti dva ali več členov (besed ali stavkov): ali (lat. aut, vel, sive) ζητῶν ὄλεθρον ἢ φυγήν; a) pri števnikih je ἤ enak slov. do; στάδια πέντε ἢ ἕξ pet do šest stadijev; b) ako drugi člen prvega izključuje, slovenimo ἤ z ali pa, sicer: ἐγὼ τοὺς πολεμίους νικήσω ἢ μηκέτι με Κῦρον νομίζετε; c) (podvojen) ἢ – ἤ ali – ali (aut – aut); pogosto stoji mesto prvega ἤ drug sinonimen veznik: ἤ τοι – ἤ zares ali – ali; ἀλλ' ἤ τοι κεῖνόν γε δεῖ ἀπόλλυσθαι – ἢ σέ; pomni še: ἤ τις ἢ οὐδείς komaj eden. 2. v vprašalnih stavkih: a) v razstavnih vprašanjih: πότερον (πότερα) – ἤ jeli – li; b) pri Hom. ἤ – ἤ (ἦ, ἦε) v zavisnih in nezavisnih razstavnih vprašanjih; prvi člen stoji tudi brez veznika, ᾤχετο πευσόμενος, ἤ που ἔτ' εἴης; c) = an na početku vprašalnega stavka: ἀλλὰ τίς σοι διηγεῖτο; ἢ αὐτὸς Σωκράτης ali morda? II. primerjalna členica: kot, nego, kakor (quam), za komparativi in besedami kompar. značaja (ἄλλος, βούλομαι, θέλω); pomni: ἄλλο τι ἤ (=kaj drugega nego) kajneda; ἄλλ' ἤ (za nikalnico) razen, izvzemši.

ἦ¹ [Et. idevr. ē] adv. stoji 1. v trdilnih stavkih, da kaj potrjuje ali poudarja: zares, res, resnično, v resnici, gotovo, brez dvoma, kajpada, seveda; pogosto se veže z drugimi členicami: ἦ μήν (μέν, μάν) prav zares, res, gotovo, kajpada, seveda, pač, ἦ μὲν δή da zares, gotovo, ἦ γάρ kajti (sicer) zares, pač zares, kajpada, ἦ γὰρ ἀνάγκη moram pač, ἦ μάλα da zares (brez dvoma), ἦ ῥα zares torej, ἦ θήν που gotovo pač, τί ἦ zakaj neki? 2. v vprašalnih stavkih: lat. num ali ne = ali? li? morda? mari? nemara? – včasih tudi = nonne, tako posebno ἦ γάρ ali ne?

ἡμι-τέλεστος 2 (τελέω) ἡμι-τελής 2 (τέλος) napol dovršen, δόμος hiša brez gospodarja, osirotela hiša, ἀνήρ nepopoln.

ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θαρσῡ́νω, at. θαρρῡ́νω [fut. θαρσυνῶ, impf. iter. ep. θαρσύνεσκε] 1. trans. ep. hrabrim, bodrim, osrčujem, delam srce, vzpodbujam. 2. intr. poet. ojunačim se, ne bojim se, sem brez skrbi, sem miren.

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

ἰαύω ep. poet. [Et. iz ἰαϝjω, kor. aw-. – Obl. ep. iter. impf. ἰαύεσκον, aor. inf. ἰαῦσαι] počivam, spim, prenočujem, ἀύπνους νύκτας prebijem noči brez spanja, ἐννυχίαν τέρψιν uživam slast nočnega počitka, sladko počivam ponoči.

ἰδιωτεύω 1. živim sam zase, kot zasebnik, sem brez ugleda πατρίς. 2. sem neizkušen, neizveden v čem ἀρετῆς.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

ἱδρύω [Et. iz sedrujo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. fut. ἱδρῡ́σω itd., aor. pass. ἱδρύνθην, adi. verb. ἱδρῠτέον]. 1. act. a) velim komu usesti se, utaboriti se στρατιήν, posadim koga kam λαούς, ἔν τινι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, παρά τινι; b) postavljam, stavim, gradim, zidam βωμούς. 2. pass. usedem se ἐν τῇ κεφαλῇ, mirujem, počivam (brez dela) οὐχ ἱδρυτέον, ustavim se, utaborim se; pf. mudim se kje, bivam, stanujem ποῦ χθονός, sem napravljen, sezidan, ležim, stojim πόλις, ἱερόν; θεσμοὶ ἱδρυμένοι obstoječi, veljavni zakoni. 3. med. postavljam, zidam zase (sebi), gradim si, posvečujem βωμούς, ναόν.

Ἰλιάς, άδος, ἡ 1. trojanska zemlja. 2. Trojanka. 3. Ilijada (Homerov ep); Ἰλιὰς κακῶν brez števila nesreč.