-
χρόμαδος, ὁ (χρεμετίζω) škripanje γενύων.
-
χρόνος, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.
-
χρῡσ-άμπυξ, υκος, ὁ, ἡ ep. z zlatim načelkom.
-
χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).
-
Χρῡ́σης, ὁ Apolonov svečenik v Hrizi.
-
χρῡσο-κόμᾱς dor. = -κόμης, ου, ὁ χρυσό-κομος 2 (κόμη) ion. z zlatimi kodri, zlatolas, zlatast, zlatorumen.
-
χρῡσό-λιθος, ὁ zlati kamen, topas NT.
-
χρῡσο-μίτρᾱς, ου, ὁ (= -τρης) z zlatim trakom na čelu, z zlatim načelkom (okrašen).
-
χρῡσό-πρασος, ὁ hrizopras, zelenkast kamen NT.
-
χρῡσό-ρραπις, ιος, ὁ (ῥαπίς) ep. z zlato šibo ali palico.
-
χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.
-
χρῡσο-φύλαξ, ακος, ὁ, ἡ ion. kdor čuva ali straži zlato.
-
χρῡσο-χόος, ὁ (χέω) ep. zlatar, pozlatar.
-
χρῡσ-ώψ, ῶπος, ὁ zlat, zlatožaren θύρσος.
-
χρώς, ὁ [gen. χρωτός, dat. χρωτί, χρῷ, acc. χρῶτα, ep. poet. χροός, χροΐ, χρόα, vzpor. obl. χρόα, χροιά, ion. χροιή] 1. koža (na telesu), polt, telo, truplo, meso; ἐν χρῷ κεκαρμένος do kože (polti) ostrižen, ξυρεῖ ἐν χρῷ reže do mesa (krvi), ἐν χρῷ παραπλέοντες prav blizu. 2. barva kože, polt, χρὼς τρέπεται barva se izpreminja (vsled strahu).
-
χῡμός, ὁ (χέω) tekočina, (sladek) sok, izvleček.
-
χυτός 3 (adi. verb. od χέω) 1. a) izlit, prelit; b) raztopljen, tekoč, λίθινα χυτά raztopljeno steklo. 2. nasut, γαῖα grob, gomila; subst. ὁ χυτός nasip.
-
χύτρος, ὁ (χέω) lonec, pisker, kuhinjska posoda, kotel.
-
χὠ = καὶ ὁ.
-
χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.