-
Ἀργεῖος 3 argivski, Argivec, vobče: Grk.
-
ἀργεϊ-φόντης, ου, ὁ ep. ki se prikazuje v sijajnem svitu, sijajen (drugi razlagajo: ubijalec Argusov).
-
ἀργεννός 3 (= ἀργής) ep. bel, bliščeč, snežnobel.
-
ἀργεστής, οῦ, ep. άο (ἀργής) ki prepodi oblake, ki razvedri nebo, razvedrilec.
-
ἀργέτι, ἀργέτα gl. ἀργής.
-
ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.
-
ἀργής, ῆτος [dat. in acc. ep. ἀργέτι, ἀργέτα] ἀργεννός ep. poet, ἀργινόεις ep. [Et. ἀργεννός iz ἀργεσνός, kor. areg' svetel sem; lat. arguo, osvetlim, prepričam; sor. ἄργυρος; lat. argentum, gršk. še ἀργός, ἄργυφος (-φος iz kor. bhē, "bel")] blesteč, bliščeč, lesketajoč, svetlobel.
-
ἀργία, ἡ (ἀϝεργία), ep. -ίη 1. brezdelnost, lenoba. 2. brezdelje, odmor, počitek.
-
ἀργι-κέραυνος 2 (ἀργής) ki meče svetle strele, strele vihteč; priimek Zevsov.
-
ἀργιλ(λ)ώδης 2 (ἄργιλος bela glina) glinast, ilovnat.
-
Ἄργιλος, ἡ mesto v Makedoniji; preb. ὁ Ἀργίλιος.
-
ἀργινόεις 3 = ἀργής.
-
Ἀργινοῦ(σ)σαι, ῶν, αἱ trije majhni otoki na ajolski obali; bitka l. 406.
-
ἀργι-όδους, όδοντος, ὁ, ἡ (ἀργής) ep. svetlozob, belih zob, belozob.
-
Ἀργιόπιος, χῶρος, ὁ kraj v Bojotiji.
-
ἀργί-πους, ποδος, ὁ, ἡ (ἀργής) ep. poet. belih ali hitrih nog, belonog, brzonog.
-
Ἄργισσα, ἡ mesto v Tesaliji.
-
ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).
-
Ἀργόθεν adv. iz Arga.
-
ἀργολίζω (Ἄργος) držim, vlečem z Argivci.