Franja

συ-σπεύδω, συ-σπουδάζω prizadevam si, trudim se skupno s kom, pomagam komu, sodelujem, pospešujem τί τινι.

συ-στασιάζω udeležujem se razprtije (upora, zarote, vstaje).

συ-στέλλω 1. a) skupaj postavljam, zlagam, skladam, sestavljam, urejam; b) pokrivam, zagrinjam NT. 2. a) skupaj vlečem, spenjam ἱστία, pošiljam vkup, krčim, omejujem, prikrajšujem, zmanjšujem, slabim; pass. omejujem se, pritrgujem si; stisnem se, sključim se, skrivam se; b) ponižujem, uklonim; c) vkup zganjam, zapodim εἰς τὰ τείχη.

συ-στεφανηφορέω ovenčam se s kom vred.

συ-στρατεύω in med. vojskujem se skupno s kom, grem skupno s kom na vojsko, τινί, μετά τινος s kom, ἐπί τινα proti komu.

συ-στρατοπεδεύομαι d. m. utaborim se skupno s kom, postavljam skupno tabor σύν τινι.

συ-στρέφω 1. act. hkrati vrtim, zvijam, vkup vlačim, zbiram NT, združujem, stiskam, sklepam (skupaj). 2. pass. sklepam se, združujem se, zbiram se, ῥῆμα συνεστραμμένον krepka in jedrnata beseda.

συ-σχηματίζομαι med. ravnam se po kom τινί NT.

συ-σχολάζω imam hkrati čas, učim se s kom vred, οἱ συνεσχολακότες ki pripadajo isti šoli.

σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).

σφαδάζω 1. utripljem, brcam, spenjam se, postavljam se na zadnje noge (o ranjenem konju). 2. sem nestrpen, silno želim kaj, nestrpno koprnim po čem ἐπί τι.

σφακελίζω imam ali dobim vnetje ali prisad (raka), prisadim se, vnamem se.

σφάλλω [fut. σφαλῶ, aor. ἔσφηλα, pf. ἔσφαλκα, pass. pf. ἔσφαλμαι, aor. ἐσφάλην, fut. σφαλήσομαι] I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem, uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); τῆς γνώμης τινά zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa ἔν τινι, περί τι, γνώμῃ, τινός.

σφαραγέομαι med. ep. [Et. kor. sphereg, počiti (pokati), razpočiti se, lat. spar-go, nem. sprechen. – Obl. impf. 3 pl. σφαραγεῦντο]. 1. prasketam, sikam, cvrčim. 2. sem napet, sem (pre)poln, sem nabrekel.

σφεῖς, neutr. ion. σφέα [Et. od se, lat. si-bi, slov. se-bi. – Obl. gen. σφῶν, ep. ion. σφέων, σφείων, dat. σφίσι(ν), ep. ion. poet. σφί(ν), σφ', acc. σφᾶς, ep. ion. poet. σφέας, σφάς, σφέ, σφ'; σφί(ν), σφέ, σφάς samo enklit.] pron. 3 osebe: 1. demonstr. = αὐτοί sami; Sof. O. C. 1490 je σφί = αὐτῷ. 2. reflex. = ἑαυτῶν itd.: sebe, sebi, se; kot indir. reflex. pa se prestavi: njih itd.; Il. 10. 398 = ὑμεῖς; pogosto v zvezi z αὐτοί.

σχεδιάζομαι brez priprave, hitro, nenadoma nastanem, se pripravim ali sestavim.

σχηματίζω 1. act. a) dajem podobo (obliko), upodabljam, oblikujem, obrazujem, τὸν βραχίονα γυμνὸν οἷον ἐφ' ὕβρει σχηματίζων παραφέρω dvignem golo roko pripravljeno za nasilni čin; b) lepšam, krasim, ῥυθμοὶ σχηματιζόμενοι ritem v kretanju. 2. med. a) upodobim sebi, krasim svoje, uredim si κόμην; b) delam se, hlinim se ἐρῶν, vedem se kakor da bi ἀμαθεῖς εἶναι, ὡς διαπραττομένη.

σχίζω [Et. kor. sk'(h)id, (raz)klati; lat. scindo, nem. scheiden. – Obl. fut. σχίσω, aor. ἔσχισα, pass. ἐσχίσθην]. 1. act. (raz)cepim, (raz)koljem, raztrgam NT, delim, ločim; ὑποδήματα umetno urežem (prikrojim). 2. pass. ločim se, delim se, cepim se, γνῶμαι mnenja so bila razdvojena, ἐσχίσθη τὸ πλῆθος množica je bila razdeljena NT.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.