Franja

δράμημα, ατος, τό ion. poet. tekmovalni tek, tek za stavo.

δρομικός 3 (δρόμος) spreten v tekanju (letanju), hitro tekoč; τὰ δρομικά tekma, tek za stavo.

δρόμος, ὁ (δραμεῖν) 1. tek, tekanje, δρόμῳ v teku, z naglim korakom, v diru φεύγω, θέω; περὶ τοῦ παντὸς δρόμον θέω bojujem odločilen boj; borim se za žive in mrtve. 2. tekma, tek za stavo, dirka. 3. tekališče, dirjalnica, vežbališče, dirkališče.

δύσ-ιππος 2 neugoden za konjeništvo, nepripraven.

δυσ-οίκητος 2 kjer se ne more stanovati, nepripraven za prebivanje.

δυσ-πόρευτος 2 težko prehoden, brezpoten, neprehoden, nepristopen, τινί za koga.

δυσ-χείρωμα, ατος, τό (χειρόομαι) poet. težek posel za koga τινί, nepremagljiv naval τινός.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

ἔγ-γραφος 2 pismen, (za)pisan.

ἐγ-γράφω 1. vdolbem, vrežem, naslikam, vtisnem τί τινι (v glavo). 2. vpišem, za-, napišem, vknjižim.

ἐγγυάω [impf. ἠγγύων in ἐνεγύων, aor. ἠγγύησα in ἐνεγύησα] 1. act. in pass. a) jamčim, zajamčim se, porok sem za; b) zaročim τινά τινι. 2. med. a) zajamčim se za koga, porok sem za τὰ μέλλοντα, obljubim; b) sprejmem poroštvo drugega, δειλαὶ δειλῶν ἐγγύαι ἐγγυάασθαι nevarno (slabo) je, sprejemati poroštvo za malopridneže; c) zaročim se, τινά s kom.

ἐγγυητής, ὁ porok, τινός za kaj.

ἐγ-καθίστημι [intr. ἐγκαθίσταμαι, fut. ἐγκαταστήσομαι, aor. ἐγκατέστην, pf. ἐγκαθέστηκα] 1. trans. a) postavljam za τινὰ ἡγεμόνα, posajam, devljem v τινὰ ἔν τινι; πάλιν τινὰ Μυκήναις pripeljem zopet v Mikene; b) ustanovim, napravim, uredim δημοκρατίαν. 2. intr. sem postavljen, obstojim; pf. ἐγκαθέστηκα τύραννος sem (kje) gospodar ali vladar.

ἐγ-καταλείπω ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem τὶ (ἔν) τινι; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).

ἔγ-κειμαι d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.

ἐγ-κελεύομαι med. zakličem, izpodbujam, osrčujem; πολεμικόν trobim za napad.

ἐγ-κλείω, at. -κλῄω, ion. -κληίω 1. zapiram, zaklepam τινί, ἑρκέων ἐγκεκλημένος v okopih zajet; γλῶσσαν imam jezik za zobmi, držim usta zaprta. 2. med. zaklepam se; zaklepam, zapiram pri sebi.

ἔγκλημα, ατος, τό (ἐγ-καλέω) 1. dolženje, obdolžitev, očitanje, očitek, oponos, ugovor, (za)tožba, pritožba, graja; ἔγκλημα ποιοῦμαι πρός τινα pritožim se nad kom, ἔγκλημα ποιῶ τι navajam kaj kot krivdo, ἔγκλημα ἔχω τινί tožim koga, ἐν ἐγκλήματι γίγνομαι graja, napada me kdo, ἔκ τινος zaradi česa. 2. krivda, pregrešek.