Franja

αὔλημα, ατος, τό (αὐλέω) kar se svira (igra) na piščal, pesem za piščal.

αὔλησις, εως, ἡ (αὐλέω) piskanje, sviranje na piščal.

αὐλητικός 3 (αὐλητής) kar spada k sviranju na piščal, ἡ αὐλητική(sc. τέχνη) umetnost sviranja na piščal.

αὐλίζομαι dep. brez fut. z aor. med. in pass. (αὐλή) 1. sem ograjen, sem zagrajen. 2. taborim (prenočujem) pod milim nebom (na polju) NT.

αὔριον, αὖρι [Et. iz αὐσρ-, gl. ἕως] adv. jutri, kmalu, ἡ αὔριον jutrajšnji dan, ἐπὶ τὴν αὔριον drugi dan NT, εἰς αὔριον do (na) jutri, αὔριον τηνικάδε jutri ob tem času; σήμερον καὶ αὔριον danes in jutri NT; τὸν αὔριον χρόνον od danes do jutri.

αὐτ-ήκοος 2 (ἀκούω) priča, ki je sama kaj slišala; αὐτήκοος γίγνομαι slišim na lastna ušesa.

αὐτί-κα adv. (gl. αὐτός) 1. takoj, precej, na mah, αὐτίκα γενόμενος takoj po rojstvu, αὐτίκα μάλα precej ta trenutek, αὐτίκα τε καί = brž ko, αὐτίκ' ἔπειτα takoj nato, v zvezi s spolnikom: ὁ αὐτίκα φόβος sedanji strah, τὸ αὐτίκα sedanji čas. 2. tako na primer, da navedem takoj primer.

αὐτο-γνωμονέω ravnam po svoji glavi, na svojo roko.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτό-θι adv. ep. na licu mesta, na istem mestu, tam, tukaj (v našem mestu).

αὐτ-όπτης, ου, ion. -εω, ὁ (gl. ὁράω) kdor vidi na lastne oči, očividec, priča samovidec; οἱ αὐτόπται ki so sami videli NT.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτο-σταδίη, ἡ (ἵσταμαι) ep. boj iz bližine, spopad, bojni metež (boj, v katerem ostanejo borilci na istem mestu).

αὐτοσχεδιάζω (αὐτο-σχέδιος) delam ali govorim, ne da bi se pripravil, nepremišljeno, lahkomišljeno sodim, nepripravljen govorim, izvršim kaj naglo ali na slepo srečo, na svojo roko.

αὐτοῦ adv. na licu mesta, na istem mestu, tukaj, tu, tam.

αὐτ-ουργός 2 (ἐργάζομαι) kdor sam dela, samodelaven, rokodelec; χερί z lastno roko; kdor je na težko delo navajen.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

αὐχένιος 3 (αὐχήν) ep. ki spada k tilniku, zatilen, τένοντες kite na tilniku.

αὐχήν, ένος, ὁ 1. tilnik, vrat. 2. zemeljska, morska ožina, medmorje, ozka dolina, soteska. 3. kraj, kjer se deli reka na dva rokava.

ἄφαρ adv. ep. poet. hitro, takoj, precej, na mah.