εἰσ-έρχομαι med. (gl. ἔρχομαι) 1. vnidem, grem noter, vstopim, vderem εἴς τι, ἐπί τι, πρός τινα občujem s kom, obiskujem koga. 2. nastopim (na oder, pred sodnike), grem pred sodnijo, nastopim službo, τὴν γραφήν sem zatožen, ἐς τοὺς ἐφήβους sprejmejo me med efebe, εἰς σπονδάς sklenem zavezo, pristopim k zavezi. 3. prešine, obide, loti se me kaj, pride mi kaj na misel.
εἰσ-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ἐσήνεικα, pass. ἐσηνείχθην, inf. pf. pass. ἐσενηνεῖχθαι] 1. act. a) nosim, spravljam noter, prinašam, uvažam, vpeljujem; εἰς περασμόν vpeljem v skušnjavo NT; b) donašam, prispevam, plačujem, izkazujem ἀγαθά; c) predlagam γνώμην, poročam ἀγγελίας. 2. pass. vderem, dospem, zaidem, zabredem kam εἴς τι. 3. med. a) odnašam s seboj, prinašam za sebe (v kaj); b) izumljam, izmišljujem, vpeljujem εἰς τὴν ποίησιν.
ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.
ἐκ-βιάζομαι 1. pass. poet. iztrga se mi kaj s silo, izvije se mi iz rok, izpodrinejo me. 2. med. a) izpodrivam, užugam, premagam, ukrotim, odrivam s silo, prerijem se; b) tiščim, pririjem se do koga πρός τινα.
ἐκ-δέχομαι d. m., ion. ἐκ-δέκομαι 1. jemljem od koga kaj, odjemam τινί τι, (s)prejemam, prevzamem παρά τινος, nasledujem; o deželi sledim, mejim ἀπό τινος. 2. λόγον poprimem besedo, nadaljujem, ἐκδεξάμενος λέγω govorim za kom. 3. razumem, naučim se od koga παρά τινος. 4. pričakujem, čakam, prežim na πόνος τινά NT.
ἕκητι ep., ἕκᾱτι dor. in at., praep. z gen. (stoji navadno za samost!) po volji, po milosti (božji); zaradi, s pomočjo.
ἐκ-θρῴσκω [aor. ep. ἔκθορον] ep. poet. skačem iz (s) česa τινός; pobegnem, odhitim, κραδίη ἔξω στηθέων srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.
ἐκ-κλείω, ion. -κληίω, at. -κλῄω 1. izključujem, τινά τινος koga iz česa. 2. oviram, preprečujem, silim, τινί s čim.
ἐκ-κνάω stržem s česa, ostržem, odpraskam.
ἐκ-πέμπω 1. act. vun pošiljam, odpošiljam, odpuščam, spremljam τινός, ἔκ τινος, izganjam, preganjam, prepodim, γυναῖκα odslavljam, zavržem; σ' ἐκτὸς πυλῶν ἐξέπεμπον vun sem te klicala. 2. med. odpuščam, odpošiljam od sebe, kličem vun k sebi; poet. = act. izganjam, iztiram, γῆς iz dežele. 3. pass. poet. umiram.
ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.