-
γόνιμος 3 (γονή) roden, rodilen, ploden, rodoviten, krepkega života.
-
γοργός 3 [Et. kor. greg', slov. groza] strašen, strahovit, divji.
-
Γοργώ, όος, οῦς Γοργών, όνος, ἡ (γοργός) Gorgona, bajna pošast, katere pogled je izpremenil vsakega v kamen, ki jo je le pogledal. – adi. Γόργειος 3 Gorgonin.
-
γραμματικός 3 (γράμμα) kdor zna čitati in pisati.
-
γραπτός 3 (adi. verb. od γράφω) pisan, popisan NT.
-
γραφικός 3 kar spada k slikanju ali pisanju, ὑπόθεσις snov za opis, ἡ γραφική slikarstvo.
-
γρῡπός 3 zakrivljen; krivonos.
-
γυμναστικός 3 (γυμνάζω) ki spada k telovadbi, gimnastičen, izurjen, izveden v telovadbi; subst. ὁ telovadni učitelj, ἡ gimnastika, telovadba.
-
γυμνητικός 3 ki je za lahkooboroženca, ὅπλα lahkooboroženčevo orožje (t. j. sulica, lok, prača, lahek, okrogel ščit).
-
γυμνῐκός 3 (γυμνός) gimnastičen, telovaden; ἀγών tekma v telovadbi, javna telovadba, gimnastična tekma.
-
γυμνός 3 [Et. iz podstave nogwnós ali nogwmós, slov. nag, nem. nackt, lat. nudus iz nogwedhos] 1. a) razgaljen, gol, neoblečen, nag; b) gol, iz tula potegnjen τόξον, ὀιστός. 2. a) lahkooblečen, v spodnji obleki, slabo oblečen; b) lahko oborožen, neoborožen, brez orožja, nezavarovan; τὰ γυμνά nezavarovana t. j. desna stran ali krilo; c) oropan česa, brez česa ὅπλων.
-
γυναικεῖος 3 in 2, ion. γυναικήιος (γυνή) ženski, ženskam primeren, lasten; ženskin, δόλος ženska zvijača, θεά boginja žen, bona dea pri Rimljanih; subst. ἡ γυναικηίη žensko stanovanje.
-
γύναιος 3 (γυνή) ep. ženski, δῶρα ženska darila (ki se dajejo ženskam).
-
δαιδάλεος 3 (δαίδαλον) ep. umeten, umetno izdelan, umetniški, ličen, okrašen.
-
δαϊ-κτάμενος 3 (δαΐς, κτείνω) ep. v boju ubit ali umorjen.
-
δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.
-
δάϊος 3 in ep. δήιος (δαίω) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst. ὁ sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.
-
δακρυόεις 3 (δάκρυον) ep. poet. 1. poln solz, solzen, jokajoč, prežalosten, δακρυόεν γελάσασα smehljaje se s solzami v očeh. 2. ki povzroča ali donaša solze πόλεμος.
-
δακρυχέων 3 ep. solze prelivajoč, jokajoč.
-
δᾱνός 3 (iz δαϝεσνός, δαεινός, δαίω) ep. gorljiv, posušen, suh; ξύλα drva.