Franja

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

φιλό-σοφος 2 (σοφία) 1. adi. ki ljubi modrost, modrosloven, modrijanski, vedoželjen, znanstven. 2. subst. ὁ modroslovec, modrijan, učenjak, ironično: idealist.

φιλο-στρατιώτης, ου, ὁ prijatelj vojakov.

φιλό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) prijazen, ljubezniv, dobrohoten, naklonjen. – adv. φιλοφρόνως ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj.

Φῑνείδης, ου, ὁ sin Fineja, kralja v Salmidesu v Trakiji; pl. Finejeva sinova Pleksippos in Pandion.

φῑτρός, ὁ ep. [Et. sor. slov. bi-ti, schlagen] deblo, bruno, klada, rkelj, poleno.

Φλειοῦς, οῦντος, ὁ mesto na severovzhodnem delu Peloponeza; preb. Φλειᾱ́σιοι, οἱ.

φλογμός, ὁ (φλέγω) požar, ogenj.

φλοιός, ὁ ličje, skorja; lub, vlakno.

φλοῖσβος, ὁ 1. valovanje, šumenje valov. 2. vrvenje, bojna vreva.

φλόος, ὁ, skrč. φλοῦς ion. neka vodna rastlina v Indiji, ločje, sitje, bičje.

φλύᾱρος 2 (φλύω) blebetav, jezičen NT; subst. ὁ φλύαρος = φλυαρία.

φόβος, ὁ (φέβομαι) 1. ep. beg, πρὸ φόβοιο zaradi bega, φόβονδε v (na) beg, k begu; pooseblj. Φόβος sin in spremljevalec Arejev. 2. a) strah, bojazen, groza, φόβῳ, ἐκ, ὑπὸ φόβου, διὰ φόβον, σὺν φόβῳ iz (od, zavoljo) strahu, διὰ φόβον εἰμί sem v vednem strahu, τινός pred kom, περί τινος za kaj z inf., μή, ὅπως μή; b) kar zadaje strah, strašilo, strahota, grožnja, nevarnost.

φοινῑκιστής, οῦ, ὁ kdor nosi škrlatno obleko, dvorni perzijski uradnik (dostojanstvenik), ki je smel nositi škrlatno obleko.

φοῖνιξ, ῑκος, ὁ, ἡ 1. adi. rdeč kot škrlat, temnordeč, rjavkastordeč, škrlatast, bagren. 2. subst. ὁ a) bager, škrlat, škrlatna barva; b) ὁ, ἡ palma (pos. datljeva palma); c) čudoviti ptič "feniks"; d) od Feničanov izumljena lira.

Φοῖνιξ, ῑκος, ὁ 1. Agenorov sin, Kadmov in Evropin brat. 2. Ahilov odgojitelj. 3. Azopov pritok v tesalski Ftiotidi. 4. Feničan.

φονεύς, έως, ep. ion. ῆος, ὁ morilec, ubijalec; adi. morilen χείρ.

φόνος¹, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.

φόνος², ὁ ep. αἵματος kepa, gruda krvi, krvave kepe mesa.

φορβάς, άδος, ὁ, ἡ (φέρβω) poet. 1. redeč, hraneč γῆ. 2. ἵππος ki je na paši, pasoč se.