Franja

συγ-κάμνω poet. 1. trudim se s kom vred, pomagam komu τινί. 2. trpim s kom vred.

συγ-καταβαίνω grem, stopam s kom vred doli (nazaj), vračam se s kom vred.

συγ-καταθέω četujem s kom, udeležujem se s kom pohoda.

συγ-κατατίθεμαι med. pristajam na kaj, zlagam, strinjam se s kom NT, τὴν αὐτὴν δόξαν περί τινος sem o čem istega mnenja kakor kdo drugi.

συγ-κατεξανίσταμαι med. hkrati se vzdignem zoper koga.

συγ-κατέρχομαι med. nazaj prihajam, vrnem se skupno (obenem) s kom τινί, μετά τινος.

συγ-κατοικέω poet. stanujem (skupaj) s kom τινί; pren. čvrsto se držim koga τινί.

συγ-κεράννῡμι [aor. med. συνεκεράσατο, pass. συνεκρᾱ́θην, ion. -εκρήθην, pf. med. pass. συγκέκρᾱμαι, ion. -κέκρημαι] 1. act. mešam kaj s čim τί τινι, zlagam NT, sklepam φιλίαν; pomešam, družim, pridružujem. 2. pass. sem zmešan (spojen, združen) s kom, zapleten sem v kaj; δύᾳ, οἴκτῳ utopljen (pogreznjen) sem v bridko žalost, παγχρίστῳ prepojen (prožet) sem s čim. 3. med. a) družim se s kom, pomešavam se med druge, seznanim se, sprijaznim se ž njimi τοῖς ἡλικιώταις; b) sklepam (si) tesno prijateljstvo s kom πρὸς Ξέρξην φιλίην.

συγ-κινδῡνεύω sem s kom vred v nevarnosti, postavim se s kom vred v nevarnost τινί.

συγ-κλείω (-κλῄω, -κληίω) I. act. 1. trans. a) spajam, sklepam, vežem, πύλας zapiram, βλέφαρα zatisnem, στόμα zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, ἀσπίδας strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitno streho (testudo), οὐ ξυγκλῃσθέν odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem πλῆθος ἰχθύων NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast εἴς τι, ὑπό τινα NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) ἡ πολεμία. II. med. – pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjen s kom τινί, sem obkoljen od česa.

συγκλητικός 3 ki se tiče senata, senatski; subst. ὁ senator.

σύγκλυς, υδος, ὁ o množici, ki se je slučajno natepla ali zbrala, ἄνθρωποι druhal, sodrga.

συγκοινωνέω udeležujem se česa, v duhu sem deležen česa, pomagam τινί NT.

συγ-κόπτω [aor. pass. συνεκόπην] 1. zbijam, raz-, pobijam, pretepam, zdrobim. 2. razderem, razrušim, uničim, κόσμον nakit, da se kovina porabi za kaj drugega.

συγ-κρούω 1. trans. zbijam; razprem koga s kom, naščuvam, nadražim koga zoper koga, napravljam zdražbo, sovraštvo. 2. intr. udarim, trčim s kom, razprem se.

συγ-κύπτω 1. pripogibam se, počepam s kom vred; a) stiskam se, skrčim se; b) pomikam se skupaj; c) družim se, zbiram se, sem s kom enih misli, zarotim se skupno s kom. 2. NT sem (popolnoma) sključen γυνή.

συγ-κυρέω in med. [fut. συγκυρήσω, -κύρσω, aor. συνεκύρησα, -έκυρσα, pf. συγκεκύρηκα, med. συγκεκύρημαι] ep. ion. poet. 1. snidem se s kom, srečam koga, udarim (zadenem, trčim) skupaj s kom, na (ob) koga, zabredem v kaj τύχῃ, mejim na πρός τι. 2. pripetim (primerim, zgodim) se, s pt. = συμβαίνει, συγκυρεῖ μοι zadene me kaj τύχη, τὰ συγκυρήσαντα dogodki, prigodki.

συγ-χαίρω veselim se, radujem se s kom vred τινί NT.

συγ-χέω, συγ-χύνω [fut. συγχέω, aor. συνέχεα, pf. συγκέχυκα, ep. impf. σύγχεον, aor. σύγχεα, συνέχευα, 3 sg. med. σύγχυτο] I. act. 1. skup zlivam, sipljem. 2. pren. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; ἄνω κάτω πάντα vse preobrnem, ἡνία σύγχυτο so se zamotali, αἱ γνῶμαι συνεχέοντο mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)begam, (na)hujskam, sramotim NT; jemljem pogum ἄνδρα, potarem, motim θυμόν, συγχυθείς potrt, prestrašen, zmeden; d) uničim, zdrobim ὁ χρόνος πάντα, zasipljem ὁδόν, razkopljem τάφους, razrušim δόμους; e) razveljavim, prelomim, kršim ὅρκια, ὅρκους, σπονδάς, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim τὴν χάριν, κάματον. II. med.-pass. 1. zamotam se, mešam se, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT.

συγ-χωρέω [fut. συγχωρήσω, -σομαι] 1. grem, hodim s kom, sklepam se συγχωροῦσαι πέτραι skale, ki udarjajo druga ob drugo = Συμπληγάδες; pren. dogovorim se, zedinim se, soglašam, pogodim se s kom πρός τινα. 2. a) umaknem se, odstopim od česa komu v prid, prepuščam komu kaj τινί τινος, zadovoljujem se, zadovoljen sem s čim δουλεύειν; b) pristopam, vdam se, dovoljujem, dopuščam, pripoznavam, popuščam τινί τι; οὐ συγχωρέω odbijam, zabranjujem. 3. impers. συγ-χωρεῖ sme se, dovoljeno je, mogoče je.