Franja

σοβέω intr. hitro grem, hitim, šopirim se.

σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.

σπάω [Et. lat. spatium, kor. spē(i), razširjati se. – Obl. fut. σπάσω, aor. ἔσπασα, pf. ἔσπακα, pf. pass. ἔσπασμαι, aor. ἐσπάσθην, fut. σπασθήσομαι, adi. verb. σπαστός; ep. aor. σπάσα, med. pt. σπασσάμενος]. I. act. in pass. 1. vlečem, vlačim, potegnem, izderem ξίφος; izvinem, izpahnem μηρόν. 2. proč potegnem, odtrgam, (iz)pulim κόμην. 3. preslepim, prevaram πειθώ. 4. raztrgam, razmesarim. II. med. 1. potegnem zase, izderem svoj meč NT, ἐσπασμένος τὸ ξίφος z golim mečem. 2. vlečem k sebi ἔγχος, izpahnem si τὸν μηρόν.

σπείρω [fut. σπερῶ, aor. ἔσπειρα, pf. ἔσπαρκα, pass. pf. ἔσπαρμαι, aor. ἐσπάρην, adi. verb. σπαρτός, ion. impf. iter. σπείρεσκον] 1. (u)sejem, obsejem, posejem, rodim, zaplodim. 2. (raz)trosim, (raz)sipljem, razkropim, raznesem, (raz)širim, sporočam, pripovedujem; pass. razkropim se.

σπένδω [Et. lat. spondeo, respondeo, sponsa. – Obl. fut. σπείσω, aor. ἔσπεισα, pf. ἔσπεικα, pass. pf. ἔσπεισμαι (pass. in med. pomen), aor. ἐσπείσθην, med. fut. σπείσομαι, aor. ἐσπεισάμην, ep. praes. cj. 2 sg. σπένδῃσθα, impf. iter. σπένδεσκε, aor. σπεῖσα, iter. σπείσασκε, cj. σπείσομεν]. I. act. 1. a) raz-, izlivam (vino), darujem, prinašam pitno daritev; b) sploh: darujem, žrtvujem, prinašam v dar. 2. sklepam zavezo ali pogodbo σπονδάς, οἷς ἔσπειστο s katerimi je bila sklenjena pogodba; pass. darujem se, sem darovan NT. II. med. 1. sklepam (s slovesno pitno daritvijo) pogodbo (zavezo, mir, premirje). 2. a) po pogodbi se zavežem, določim, zagotovim, obljubim kaj; b) izgovorim si kaj po pogodbi; c) mirno poravnam kaj νεῖκος; d) sprijaznim, spravim se s kom τινί.

σπέρμα, ατος, τό (σπείρω) 1. kar se vseje, seme, zrno; pren. kal, iskra πυρός. 2. kar je vsejano, setev; pren. otroci, sin, zarod, rod. 3. sejanje; pren. zakon, zakonski objem.

Σπερχειός, ὁ reka v Tesaliji, ki se izliva v Malijski zaliv.

σπέρχω [Et. iz sper-g'h-, kor. sp(h)er, napetost. – Obl. aor. pass. ἐσπέρχθην, ep. ion. 3 pl. opt. pr. pass. σπερχοίατο]. 1. act. pritiskam, gonim, tiram, podim. 2. intr. pass. a) hitro se premikam, hitim, (pri)drevim, (pri)vihram, ἐρετμοῖς hitro veslam; b) jezim (srdim) se nad kom τινί; pt. σπερχόμενος, σπερχθείς nagel, hiter, srdit.

σπεύδω [Et. iz kor. spē(i), razprostreti, razširiti se, gl. σπάθη. – Obl. fut. σπεύσω, ep. σπεύσομαι, aor. ἔσπευσα, ep. σπεῦσα, cj. 1 pl. σπεύσομεν, pf. pass. ἔσπευσμαι, adi. verb. σπευστός, σπευστέος]. 1. hitim, (po)žurim se, dirjam, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim; s pt. se prevaja s: hitro: σπεύδω πονησάμενος hitro opravim. 2. hitro (marljivo, resno) delam, poganjam se, εἰς τὸ αὐτὸ ἡμῖν za isto stvar; skušam kaj doseči, trudim se, težim za čim, hrepenim po čem τί, abs.

σπλαγχνίζομαι pass. usmilim se, (za)smili se mi kdo τινός, ἐπί τινι (τινα), περί τινος NT.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

σπουδαιολογέομαι med. (λέγω) pogovarjam se s kom o resnih (važnih) zadevah, resno govorim s kom.

σπουδαρχέω (ἀρχή) poganjam se, hrepenim po častnih službah.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στάζω [Et. iz σταγjω, gl. σταγών. – Obl. fut. στάξω, aor. ἔσταξα, pass. pf. ἔσταγμαι, aor. ἐστάχθην, ἐστάγην, adi. verb. στακτός, ep. aor. στάξα]. 1. intr. kapljam, rosim, tečem, ἔκ τινος iz česa, τινί in τινός s česa, ἐν αἵματι στάζουσα χεῖρ okrvavljena (krvava) roka, ἱδρῶτι potim se. 2. trans. kapljam, lijem, vlivam, τινί τι komu kaj, ἔν τινι v kaj.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

στασιάζω (στάσις) povzročim vstajo, upor; vstajam, upiram se, vzdigujem se proti komu; sem nesložen (razprt), prepiram se, τινί, πρός τινα s kom, ὑπέρ τινος, περί τινος zaradi česa.

στέαρ, στέατος, τό [Et. iz στηjαρ, στᾱjαρ iz kor. stāi, zgostiti se, slov. stena, nem. Stein] 1. tolšča; mast, loj. 2. ribja mast.

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στενοχωρέω (χώρα) stiskam, pripravljam v zadrego; pass. tesno mi je, plašim se, sem prestrašen NT.