Franja

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσπαθέω sem nezadovoljen, sem nestrpen πρός τι ali z εἰ.

δυστομέω (δύ-στομος) poet. opravljam, grdim, sramotim, τινά τι koga s čim.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

δωροφορέω (δωρο-φόρος) pri-, donašam darove, τινί τι darujem komu kaj.

ἐγ-γράφω 1. vdolbem, vrežem, naslikam, vtisnem τί τινι (v glavo). 2. vpišem, za-, napišem, vknjižim.

ἐγ-γυαλίζω (γύαλον) [fut. ἐγγυαλίξω aor. -ξα] ep. izročam, vročam, dajem, podeljujem, vdihujem τί τινι.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.

ἐγ-καθίζω, ion. ἐγ-κατ. 1. trans. posajam na εἴς τι; aor. med. ναόν zgradim, postavim. 2. intr. usedem se na, sedim na εἰς θρόνον.

ἐγ-καίω 1. zažigam, prižigam, zanetim. 2. vžigam τινά, τί; ἐγκαίομαι ῥόπαλον vžiga se mi podoba bata (kija).

ἐγ-καλέω 1. zakličem komu, pokličem ga; dolžim koga česa, očitam komu kaj τινί τι, pritožujem se, grajam, τινά τινος, τὶ κατά τινος, ὑπέρ (περί) τινος. 2. tožim koga, τινί τι radi česa. 3. tirjam od koga dolg.

ἐγ-καρτερέω obvladam se; τί vztrajam pri čem, τινί ostanem pri čem, držim se česa.

ἐγ-καταλείπω ostavljam, (za)puščam kaj v (pri) čem τὶ (ἔν) τινι; zapuščam, puščam na cedilu; pass. zaostajam (pri dirki).

ἐγ-κατασκήπτω 1. trans. poet. mečem doli v τί. 2. intr. padem na kaj, udarim, treščim (o streli); vderem, napadem, nastopim (o bolezni).

ἐγ-κατατίθεμαι med. [ep. aor. ἐγκάτθετο, imper. ἐγκάτθεο] ep. zase položim v, skrijem v κόλπῳ; στέρνοις ženem si k srcu; τέχνῃ τι umetno kaj izdelam, θυμῷ razmišljam kaj v srcu.

ἔγκλημα, ατος, τό (ἐγ-καλέω) 1. dolženje, obdolžitev, očitanje, očitek, oponos, ugovor, (za)tožba, pritožba, graja; ἔγκλημα ποιοῦμαι πρός τινα pritožim se nad kom, ἔγκλημα ποιῶ τι navajam kaj kot krivdo, ἔγκλημα ἔχω τινί tožim koga, ἐν ἐγκλήματι γίγνομαι graja, napada me kdo, ἔκ τινος zaradi česa. 2. krivda, pregrešek.

ἐγ-κλῑ́νω 1. trans. nagibljem, upogibljem, εἴς τι kam, πόνος ὔμμι ἐγκέκλιται trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibljem se, uklonim se, upognem se, πρός τινα naslanjam se, ταῖς κεφαλαῖς pobešam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, τινί pred kom.