Franja

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἀρωγή, ἡ (ἀρήγω) pomoč, obrana, (o)bramba, τί μοι ἀρωγῆς kaj mi je mar pomoč, ἐπ' ἀρωγῇ komu na ljubav ali na ljubo.

ἀρωματο-φόρος 2 kjer rastejo dišeča zelišča (korenine), bogat na dišečih rastlinah.

ἄ-σκεπτος 2 (σκέπτομαι) 1. nepreudaren, nepreviden, nepremišljen, neoprezen. 2. nepreiskan, nepreudarjen. – adv. -έπτως brez ozira, ἀσκέπτως ἔχω τινός ne oziram se na kaj.

Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.

ἀσκωλιάζω plešem, skačem na mehu, plešem na eni nogi.

ἄσμενος 3 [Et. iz ϝάδ-σ-μενος, kor. swad, gl. ἡδύς] voljan, vesel, rad; ἐμοὶ δέ κε ἀσμένῳ εἴη ljubo bi mi bilo; σφὶ ἀσμένοισι na (v) njih veselje.

ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

ἀτενίζω upiram oči v kaj, gledam (ostro) za kom ali na koga.

ἄτερ [Et. iz sn̥ter, stvn. suntar, "abgesondert", lat. sine] praep. z gen. ep. poet 1. brez, razen; ἄτερ θεῶν brez volje bogov; ἄτης ἄτερ neglede na. 2. oddaljen od, daleč od.

ἀτέων (pt. od ἀτέω) ep. ion. predrzen, zaslepljen; ne ozirajoč se na svoje življenje, do besnosti predrzen.

ἄ-τοπος 2 (τόπος) 1. ne na svojem mestu, neobičen, nenavaden, čuden. 2. neumesten, neslan, neumen. 3. NT hudoben, brezbožen.

αὐαίνω (αὖος), at. αὑαίνω [impf. ηὔαινον, fut. αὐανῶ, aor. ηὔᾱνα, ion. ηὔηνα, med. = pass. s fut. αὐανοῦμαι, aor. pass. ηὐάνθην] 1. act. sušim, πρός ἥλιον na solncu; βίον ginem, venem, životarim. 2. med. usiham, sušim se, ginem, mrem.

αὐδάω in med. ep. poet. [fut. αὐδήσω, aor. ηὔδασα, iter. αὐδήσασκε] τί ali z inf. 1. govorim, pripovedujem, ἀντίον odvrnem, odgovarjam, ἔπος τινά nagovorim, μεγάλα predrzno govorim, baham se. 2. pravim, naznanjam, zapovedujem, svetujem σιωπᾶν; imenujem koga kaj (z dvojn. acc.); pass. imenujem se; Ἱππόλυτον αὐδᾶς; misliš na Hipolita?

αὖθι adv. ep. 1. na mestu, tam, ondi. 2. o času: takoj, precej.

αὐθι-γενής 2 poet., ion. αὐτιγενής na istem mestu rojen, θεός domač, ποταμός ki v deželi sami izvira.

αὔλειος 3 in 2 (αὐλή) kar spada k dvorišču ali hiši, dvoriščen, hišen, θύραι vrata na dvorišče, glavna vrata, οὖδος prag vrat, ki peljejo na dvorišče.

αὐλέω (αὐλός) 1. act. igram, sviram na piščal(ko), (za)trobim; αὐλεῖται πᾶν μέλαθρον cela hiša odmeva od sviranja (na piščalko). 2. med. dam si zasvirati na piščalko.