Franja

δοκάω, δοκεύω (δέκομαι) ep. pazim, gledam na kaj, opazujem, pričakujem, oprezujem, prežim na; pt. pf. med. δεδοκημένος čakajoč, prežeč.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοξάζω [fut. δοξάσω itd.] 1. mislim, menim, domnevam, smatram za kaj τί, περί τινος, δόξας δοξάζω menim; v pass. veljam za kaj. 2. NT slavim, proslavljam, poveličujem; pass. dosegam slavo, slavijo me.

δουπέω [aor. ἐδούπησα, ep. ἐγδούπησα, pf. δέδουπα] zamolklo donim, bobnim, grmim, ropočem, ταῖς ἀσπίσι πρὸς τὰ δόρατα razbijam s sulicami po ščitih, bijem s čim ob kaj.

δραίνω (gl. δράω) ep. hočem kaj storiti, nameravam kaj.

δρᾱσείω (desider. od δράω) poet. hočem, mislim, želim kaj storiti, nameravam.

δράω [Et. kor. derā, delati. – Obl. fut. δρᾱ́σω, pt. δέδρᾱκα, aor. pass. ἐδράσθην, adi. verb. δραστέος; ep. pr. ind. 3. pl. δρώωσι, opt. δρώοιμι]. 1. delujem, delam, ravnam, služim, strežem. 2. storim, naredim, izvršim, dovršim, τινά τι izkažem komu uslugo. 3. ἀγαθόν τι, εὖ, καλῶς δράω τινά storim komu kaj dobrega, κακῶς δράω τινά prizadenem kaj žalega; δράω τι εἴς τινα, περί τινα storim kaj proti komu. 4. ὁ δρῶν, δράσας, δεδρακώς storilec, krivec; τὰ δρώμενα podjetje, načrti, naklepi, τὰ εὖ δεδρασμένα dobrote; πᾶν δρῶν vsaka usluga, παντὸς δρῶντος (ἡδονήν) pomoč v vsakem oziru.

δυσανασχετέω težko prenašam kaj τί, zelo trpim vsled ὑπό, nejevoljen sem čez kaj, jezim se nad ἐπί τινι.

δυσ-άρεστος 2 (ἀρέσκομαι) komur je težko ustreči, komur ni kaj prav, čemeren, nezadovoljen.

δυστυχέω (δυσ-τυχής) [aor. ἐδυστύχησα, pass. ἐδυστυχήθην, pf. δεδυστύχηκα] 1. act. nimam sreče, sem nesrečen, εἴς τι v čem, imam nesrečo, izgubim bitko, ὁ τύμβος δυστυχῶν tvoj neposvečeni grob (grob v tuji deželi); εἰ κείνῳ γένος μὴ δυστύχησεν ko bi bil zapustil otroke. 2. pass. ponesrečim se, izpodleti mi kaj.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσχεραίνω (δυσχερής) [aor. ἐδυσχέρᾱνα, fut. δυσχερανῶ] 1. sem nejevoljen, nezadovoljen, jezen, (raz)srdim se, (ἐπί) τινι, τό z inf. 2. ne odobravam, zametavam. 3. a) delam težkoče, otežujem kaj, nagajam, prevračam besede ἐν τοῖς λόγοις; b) vzbujam nejevoljo, (raz)dražim.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

δύω¹ (ῡ at., ῠ ep.) [fut. δῡ́σω, aor. ἔδῡσα, -άμην, ep. ἐδύσετο, pf. δέδῠκα, pass. pf. δέδῠμαι, aor. ἐδῠ́θην; intr. δύομαι, δῡ́σομαι, aor. ἔδῡν, δῦναι, pf. δέδῡκα; vzpor. obl. δύνω (samo prez. in impf.); ep. aor. ind. 3. sg. δῦ, iter. δύσκε, cj. δύω, ῃς, ῃ, opt. δύη in δῦμεν, inf. δύμεναι, imper. δύσεο, pt. δυσόμενος] 1. trans. a) potopim, pogreznem ναῦν; b) oblačim, oborožujem τεύχεα. 2. intr. a) potopim se, pogreznem se, grem, stopim, vderem v kaj, pomešam se (grem) med kaj τί, εἴσω, εἰς, κατὰ κῦμα, κατὰ σπείους, ὑπό, πρός τι, γαῖαν grem pod zemljo, umrjem; κάματος γυῖα utrujenost je prevzela, se je polastila udov, δῦ μιν Ἄρης bojaželjnost ga je navdala, slično: ἄχος ἔδυ κραδίην, χόλος ἔδυ μιν, δύσεν εἰς Αἴαντα skril se je za Ajanta; b) oblačim se v kaj, odevam se s čim, zavijam se v kaj, denem nase, ἀλκήν oborožim se, opašem se z močjo; c) zaidem, zahajam (o solncu in zvezdah); Hom. rabi v tem pomenu tudi pt. pr. act. δύων.

δωροφορέω (δωρο-φόρος) pri-, donašam darove, τινί τι darujem komu kaj.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

ἐγ-γίγνομαι med., ion. -γίνομαι [ep. pf. 3 pl. ἐγγεγάασι] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, κόπος polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj πόθος; λήθη τινὸς ἐγγίγνεται (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam τὶς λέγων. 3. impers. ἐγγίγνεται mogoče je, dovoljeno je τινί z (acc. c.) inf.; ἐγγενόμενον ker (mu) je bilo mogoče.

ἐγγυητής, ὁ porok, τινός za kaj.

ἐγείρω [Et. lat. expergiscor iz ex-per-griscor, kor. gerēi, ger; ἐγρήγορα iz ἐγ-ήγορα po aor. ἐγρέσθαι. – Obl. fut. ἐγερῶ, aor. ἔγειρα, pass. ἠγέρθην; ep. aor. pass. 3 pl. ἔγερθεν, pf. pass. 3 sg. ἐγήγερται, adi. verb. ἐγερτέον; aor. med. ἠγρόμην, ep. ἐγρόμην, ἔγρετο, pf. ἐγρήγορα, plpf. ἐγρηγόρειν, ep. ἐγρήγορθα]. 1. act. in pass. a) vzbujam, pre-, obujam, postavljam, vzdigujem, NT ozdravljam; ἔγειρε = ἄγε vstani NT; b) vzbujam, izpodbadam, priganjam, začenjam γόον. 2. med. a) prebudim se, vzbudim se, pf. bedim, čujem; b) pazim na kaj, skrbim περί τινος; c) NT vstanem (od mrtvih).

ἐγ-καθέζομαι d. m. usedem se v kaj, utaborim se, naselim se, sedim v čem.