-
Τήμενος, ὁ Heraklejev potomec, kralj v Argih; njegovi potomci so se imenovali οἱ Τημενίδαι.
-
Τήρης, ου, ion. εω, ὁ kralj Odrizov v Trakiji, praded Sevtov.
-
τιᾱ́ρα, ἡ, ion. τιᾱ́ρης, τιήρης, ου, ὁ tiara (perzijsko pokrivalo, podobno turbanu, spredaj viseče na čelo; le τιάρα ὀρθή "pokončna tiara", ki jo je nosil kralj, je bila čisto navpična).
-
Τιαραντός, ὁ Istrov pritok.
-
Τίγρης, ητος Τίγρις, ιδος, ὁ [Et. iranskega izv.] reka v Mezopotamiji.
-
τιήρης, ὁ gl. τιάρα.
-
Τῑθωνός, ὁ mož Zore (Ἠώς).
-
τίκτω [Et. iz τίτκω (τι-τεκω), nem. Degen (prvotno: fant), gršk. τόκος, τέκνον. – Obl. fut. τέξω, -ομαι, aor. ἔτεκον, pf. τέτοκα, pass. aor. ἐτέχθην; ep. impf. τίκτον, aor. τέκον, inf. τεκέειν, med. (ἐ) τεκόμην]. 1. act. rodim, porodim, ἡ τεκοῦσα, τίκτουσα mati, ὁ τεκών oče, οἱ τεκόντες roditelji, starši; o živalih: skotim, storim, ožrebim se, povržem, ὠά nesem jajca; pren. rodim, povzročujem, napravljam τί. 2. med. poet. = act.
-
τίλων, ωνος, ὁ tilon, neka riba.
-
τῑμητής, οῦ, ὁ cenzor.
-
Τιμό-θεος, ὁ Kononov sin, slaven atenski vojskovodja.
-
τῑμωρητήρ, ῆρος, ὁ ion. (τιμωρέω) pomočnik.
-
τινάκτωρ, ορος, ὁ poet. stresalec, majalec.
-
Τιρίβαζος, ὁ namestnik v Armeniji.
-
Τισ(σ)αφέρνης, ους, ὁ (acc. η + ην) perzijski namestnik v Joniji in Kariji.
-
Τῑτᾱ́ν, ᾶνος, ion. Τῑτήν, ῆνος, ὁ; pl. Τιτᾶνες, οἱ [Et. gršk. τιτώ = dan, lat. titio, ōnis, požar, Τιτάν = solnčni bog] Titani, sinovi Urana in Gaje, katere je Zevs premagal in pahnil v Tartar.
-
τίτλος, ὁ (lat. titulus) napis NT.
-
Τιτυός, ὁ Gajin sin, velikan; ker je zalezoval Latono, sta ga njena otroka ubila, v podzemlju pa so mu neprestano jastrebi kljuvali jetra.
-
τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.
-
Τμῶλος, ὁ gora v Lidiji pri Sardah.