Franja

τάφος², ου, ὁ (θάπτω) 1. pokop, pogreb, pogrebščina, sedmina, δαίνυμι napravim pogrebščino, ποιοῦμαι udeležim se je. 2. grob, grobišče, nagrobni spomenik.

ταχύ-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. brzonog.

τάων = τῶν gl. ὁ.

ταῶς, ῶ, ὁ pav.

Τέαρος, ὁ reka v Trakiji.

Τεγέα, ion. Τεγέη, ἡ mesto v Arkadiji; preb. ὁ Τεγεάτης, ion. Τεγεήτης; adi. ion. Τεγεητικός 3.

τεθμός, ὁ (dor. = θεσμός) šega, postava, zakon.

τεθριππο-βάτης, ου, ὁ (βαίνω) ion. kdor se vozi s štirimi konji (s četverovprego).

Τειρεσίας, ου, ὁ, ion. -ίης slaven tebanski vedež.

Τεισαμενός, ὁ vedež iz Elide.

τειχεσι-πλή-της, ου, ὁ (voc. -πλῆτα) ep. naskakovalec, rušilec (rušitelj) zidovja.

τειχισμός, ὁ utrjevanje, zidovje, obleganje.

τειχο-ποιός, ὁ (ποιέω) stavbni poverjenik ali nadzornik, kateremu je poverila država denar za zgradbo in popravo mestnega zidovja.

τειχο-φύλαξ, ακος, ὁ ion. poveljnik trdnjave.

τεκτονικός 3 (τέκτων) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. ὁ stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; ἡ τεκτονική (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.

τέκτων, ονος, ὁ [Et. kor. tek'th-, lat. texō, slov. tesati, teslo, nem. Dachs, stvn. dehsala, sekira] delavec, rokodelec, tesar, mizar, ladjedelec, roženinar, kolar, kovač, kipar, umetnik; pren. a) izdelovatelj; b) povzročitelj, povzročnik κακῶν.

τελαμών, ῶνος, ὁ ep. ion. poet. 1. oprta(vnica), jermen, na katerem so nosili ščit ali meč, naramnica. 2. obveza, preveza (iz platna).

Τελαμών, ῶνος, ὁ kralj na Salamini, oče Ajantov in Tevkrov; Τελαμωνιάδης, ου, ὁ = Ajant; adi. Τελαμώνιος 3.

τελειωτής, οῦ, ὁ (τελειόω) kdor dovršuje, dokončevalec, dopolnitelj, do-, izpolnjevalec NT.

τελευταῖος 3 (τελευτή) 1. poslednji, zadnji, končni (po kraju, času in številu), τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, ὁδὸν τὰν τελευταίαν ὁρμάομαι nastopim zadnjo pot (življenja), ὁ τελευταῖος βίος ki poteka; pogosto se prevaja adverbialno: παρελθόντες τελευταῖοι ki so nazadnje nastopili; subst. οἱ τελευταῖοι zadnja straža, ἡ τελευταία (sc. ἡμέρα) poslednji (zadnji) dan. 2. najvišji, najhujši ὕβρις – adv. (τὸ) τελευταῖον, τὰ τελευταῖα nazadnje, naposled, zadnjikrat.