Franja

χειρίζω (χείρ) imam v rokah, oskrbujem.

χείριος 2 (χείρ) poet. ki je v rokah, v oblasti koga, χειρίαν ἐφίημί τινι dajem komu v oblast.

Χειρί-σοφος, ὁ Lakedajmonec v vojski Kira Mlajšega.

χειρόομαι d. m. (χείρ) 1. med. dobim v svoje roke (v svojo oblast), podvržem si, premagam, obvladam, nadvladam, osvojim si, ubijem, umorim, τινά koga, τινί s čim. 2. pass. obvlada, premaga me kdo, οὕτω ἐχειρώθησαν tako so zapadli usodi.

Χέμμις, ιος, ἡ 1. mesto v Gornjem Egiptu. 2. otok v Nilovi Delti. 3. Χεμμῑ́της νομός okraj v Egiptu z otokom istega imena.

χέω [Et. kor. g'heu, liti; lat. fundo, fūdi (iz g'heu-d-), nem. gießen (got. giutan, stvn. giozan). – Obl. fut. χέω, aor. ἔχεα, pf. κέχυκα, pass. pf. κέχυμαι, aor. ἐχύθην, fut. χυθήσομαι, adi. verb. χυτός, med. fut. χέομαι, aor. ἐχεάμην; ep. impf. χέον, fut. χεύω, aor. ἔχευα, χεῦα, cj. 1 pl. χεύομεν, imp. χεῦον, inf. χεῦαι, pt. χεύας, plpf. pass. 3 sg. κέχυτο, aor. med. (ἐ) χευάμην, cj. 3 sg. χεύεται, kor. aor. (ἐ) χύμην, 3 sg. χύτο, pt. χύμενος, ion. pf. 3 pl. κεχύαται]. I. trans. 1. act. a) o tekočinah: lijem, iz-, po-, razlivam ὕδωρ, οἶνον; o Zevsu: ὕδωρ pustim, da dežuje, pošljem dež; χιόνα pustim, da sneži; χέει sneg pada, sneži; δάκρυα prelivam solze; b) o suhih stvareh: α.) sipljem, sujem, po-, nasipljem, stresam (na tla) φύλλα, ἄλφιτα, δούρατα mečem, τύμβον, σῆμα nasujem (napravim) gomilo, postavim spomenik; β.) pustim, da pade ἡνία, καλάμην pokosim; γ.) pustim, da se razlega, pojem μέλος, φωνήν, λειρά nežno pojem; δ.) pustim, da visi, pobešam δένδρεα καρπόν; ε.) razprostiram, razgrnem, razširim ἀνέμους, ἀχλὺν κατ' ὀφθαλμῶν, ὕπνον. 2. med. izlivam svoje (od sebe), (iz)sipljem sebi κόνιν, τινί komu, κατά τινα na koga, εἴς τι kam, πρός τινα proti komu obrnjen, χοάς izlivam pitne daritve komu na čast, βέλεα streljam, πήχεε ἀμφί τινα ovijem roke okoli koga, objamem. II. intr. (med. pass.) 1. iz-, razlivam se, tečem, razprostiram se črez kaj, širim se, razpršim se, χυθέντος πάγου kadar je led zemljo pokrival, φρίξ ἐπὶ πόντον ἐχεύατο se je razlilo črez morje, ἀὴρ πάλιν χύτο megla se je razpršila (je izginila), ἀχλὺς κατ' ὀφθαλμῶν tema se je razgrnila črez oči, νόσος κέχυται bolezen se je razširila po celem telesu. 2. sem nasut (nakopičen), ležim (zbiram se) v trumah, stekam se (o ljudeh); κέχυντο ἀθρόοι ležali so drug na drugem (v kupih), ἀμφί τινι zbiram se okrog koga, objemam ga ἀμφ' αὐτῷ χυμένη.

χθόνιος 3 in 2 (χθών) 1. ki pripada zemlji, v (na) zemlji rojen, rojak, domač(in) πάγος, deželan (= αὐτόχθων); Ἐρεχθεῖδαι; iz zemlje rojen Ἐχίων. 2. podzemeljski ἑστία (o očetovem grobu), μαντεῖον, ἠχώ ki prihaja iz podzemlja, Ζεὺς χθόνιος Pluton, vladar podzemlja, Ἑρμῆς ki spremlja duše v podzemlje, θεαὶ χθόνιαι Demeter in Perzefona, pri Sof. = Erinije; φάμα ki prodira do podzemlja, χάρις χθονία hvaležnost, katero so si χθόνιοι θεοί zaslužili, ker so milostno sprejeli Ojdipa.

χίμαιρα, ἡ [Et. od χεῖμα = eno zimo (leto) stara (koza); enako χίμαρος kozel] 1. koza. 2. person. Χίμαιρα strašna pošast, ki je ogenj bruhala; imela je spredaj podobo leva, v sredi koze, vzadaj pa zmaja.

Χίος, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. ὁ Χῖος; adi. Χῖος 3.

χλωρός 3 (gl. χλόη) 1. zelenkast(orumen), žoltozelen; bled, rumenkast. 2. a) o lesu: zelen (= svež, ne posušen); b) mladosten, v cvetu mladosti, svež αἷμα; δάκρυον svetel.

χορευτής, οῦ, ὁ (χορεύω) plesalec v zboru, korevt, zborov plesalec, član zbora v atiški drami.

χορεύω in med. (χορός) 1. intr. igram, plešem v zboru (kolo), rajam bogu (Dionizu) na čast; sploh: igram (rajam) komu na čast. 2. trans. slavim, častim koga s plesom τινά.

χορηγία, ἡ (χορ-ηγός) 1. koregija (t. j. poravnanje stroškov za opremo, izvežbanje in nastop kora v drami). 2. oprava, oprema, stroški za vprizoritev igre; darilo v denarju, dohodek, vojne potrebščine (plačilo in živež).

χορ-ηγός, ὁ, dor. χορ-ᾱγός, ὁ (χορός, ἡγέομαι) koreg: 1. načelnik ali voditelj zbora v drami. 2. v Atenah tisti, ki je plačal stroške za opremo, izvežbanje in nastop kora v drami; pren. darovalec, plačevalec stroškov, podpiratelj.

χορός, ὁ 1. a) ples, rajanje, kolo; b) kor, zbor (pevcev in plesalcev v atiški drami). 2. plesišče λείηναν δὲ χορόν. 3. množica, krdelo, roj.

χραύω [Et. sor. ἐγχραύω udariti v kaj, ἀχραής nedotaknjen. – Obl. aor. 1 ἔχραυσα, cj. 3 sg. χραύσῃ, aor. 2 ἔχραον]. 1. zadenem, oprasnem, lahko ranim τινά. 2. napadam, stiskam, pritiskam na koga τινί, τί.

χράω [Et. iz χρήjω, gl. χρή. – Obl. act. ion. χρέω, ep. χρείω in χρήω, vzpor. obl. κίχρημι; at. pr. in impf. χρῇς, χρῇ, ἔχρη, ion. χρᾷς, χρᾷ, χρᾶν, χρέωσα, fut. χρήσω, aor. ἔχρησα, pf. κέχρηκα, pass. κέχρη(σ)μαι, aor. pass. ἐχρήσθην – med. ion. χρέωμαι; at. χρῶμαι, χρῇ, χρῆται, χρῶ, χρῆσθαι, χρώμενος, ἐχρῶντο; ion. χρᾶται, χρᾶσθαι, ἐχρᾶτο, imp. χρέω, pt. χρεώμενος, impf. 3 pl. ἐχρέωντο (poleg tega: χρῆται, χρέεται, χρέο, χρῆσθαι, χρέεσθαι, χρεόμενος, ἐχρέοντο), fut. χρήσομαι, aor. ἐχρησάμην, pf. κέχρημαι, fut. 3 κεχρήσομαι, aor. pass. ἐχρήσθην, adi. verb. χρηστός, -τέος]. I. act. 1. poet. zahtevam, želim, hočem ἃ χρῇς, εἴτε χρῇ θανεῖν. 2. dajem komu v porabo, podelim, posodim τινί τι, ἄρτους NT. 3. naznanim božji izrek, prorokujem τί, τινί τι, τινός o čem, ὡς γάρ οἱ χρείων μυθήσατο Φοῖβος, τὸν Ἀπόλλω ταύτην τὴν γῆν χρῆσαι οἰκεῖν A. mu je po proročišču to deželo odkazal za bivališče; pass. prorokuje se mi, pride mi (dobim) prorokovanje, ταῦτά σφι χρηστήρια ἐχρήσθη to se jim je prorokovalo, τὸ κεχρησμένον κακόν (θάνατος) prorokovano, napovedano zlo (smrt), τὸ χρησθέν, τὰ χρησθέντα prorokovanje, izrek proročišča, χρησθὲν αὐτῷ τοῦτο παθεῖν ker mu je bilo prorokovano. II. med. 1. potrebujem, želim si česa, hrepenim, koprnim po čem τινός; pt. pf. κεχρημένος potreben, hrepeneč po γάμου. 2. vzamem na posodo, izposodim si kaj τὶ παρά τινος. 3. dam si prorokovati, izprosim si božji izrek, vprašam proročišče za svet τινί, περί (ἀμφί) τινος, ψυχῇ Τειρεσίαο. 4. rabim, poslužujem se česa, imam; pass. αἱ νῆες ἐς τὸ μὲν ἐποιήθησαν, οὐκ ἐχρήσθησαν se niso porabile za to, za kar so bile narejene; pos. a) porabim za kaj, obrnem v kaj, τί χρήσεσθε(sc. Θηβαίοις) kaj bodete počeli, ἠπόρει, ὅ τι χρήσαιτο ni vedel, kaj bi počel, εἴτε τί ἄλλο χρήσωνται ali kaj naj z njimi narede; χρῷ μοι ὅ τι ἂν βούλῃ ravnaj (postopaj) z menoj, kakor te je volja, ὅ τι χρήσηται τῷ παρόντι πρήγματι kaj naj počne v pričujočem položaju; b) τινί rabim kaj, imam, poslužujem se česa, ἀληθείᾳ govorim resnico, βοῇ καὶ κραυγῇ kričim, συμφορᾷ, συντυχίᾳ, εὐτυχίᾳ imam srečo, sem srečen, ὠνῇ καὶ πράσει kupujem in prodajam, θείῃ πομπῇ χρησάμενος pod božjim spremstvom, μόρῳ umrjem, ὀργῇ χρωμένη v jezi, θαλάσσῃ vozim se po morju, θυσίαις prinašam žrtve, νόμοις držim se zakonov, τοῖς πράγμασιν dobro porabim priliko, οἰωνοῖς opazujem, τοῖς δεινοῖς καλῶς dobro se obnašam v nevarnosti, ὁμολογίᾳ ujemam se (soglašam) s kom; φρεσὶ γὰρ κέχρητ' ἀγαθῇσιν imel je, νιφετῷ trpim vsled snega, τοῖς ἀγαθοῖς izvršujem, delam dobro, ἀρετῇ kažem se hrabrega; c) občujem, družim se, ravnam, postopam s kom, οἱ χρώμενοι αὐτῷ njegovi prijatelji, φιλικώτερόν τινι prijazneje ravnam s kom, τινὶ διδασκάλῳ imam koga za učitelja, ταῖς τέχναις ταύταις παραπετάσμασιν ἐχρήσαντο so jih rabili kot pretvezo, χράομαί τινι ὡς ἀνδρὶ ψεύστῃ ravnam s kom kakor z lažnivcem, imam koga za lažnivca, ὡς φίλῳ, τινὶ πειθομένῳ (πιστῷ) imam koga za prijatelja, spoznam koga za poslušnega (zvestega), ὡς πολεμίῳ τινί ravnam s kom kakor s sovražnikom, sovražno nastopam proti komu, τοῖς θεοῖς imam bogove za prijatelje (za zaveznike).

χρεία, ἡ (χρή) 1. a) raba, uporaba, ἐν χρείᾳ εἰμί rabim se, sem v rabi, uživam se, ἐν πάσαις τοῦ σώματος χρείαις pri vseh telesnih opravilih; b) služba, opravilo τίς χρεία σε προσήγαγεν, ἐπὶ τῆς χρείας καθίστημι NT; c) namen, πρὸς τί χρείας čemu. 2. porabnost, korist, ἀνθρωπίνη za ljudi, τῆς ῥητορικῆς. 3. a) potreba, pomanjkanje, sila, stiska, χρείαν ἔχω τινός potrebujem, treba mi je, sem v stiski, χρεία με ἔχει potrebujem, τὰ περιόντα τῆς χρείας nepotrebne stvari; ἐν χρείᾳ δορός v bojni stiski; πληρόω τὴν χρείαν nadomestim nedostatek (škodo); gl. ἐρευνάω in ἵστημι; b) hrepenenje, želja φορβῆς, πληρόω τὴν χρείαν izpolnim željo NT.

χρηματίζω (χρῆμα) 1. act. a) opravljam posle, oskrbujem kaj, obravnavam, razpravljam, dogovarjam se, posvetujem se, τινί, πρός τινα s kom, τί, περί τινος, ὑπέρ τινος o čem; b) opravljam državne posle, dam (predlagam) kaj v posvetovanje, poročam o čem περί τινος; c) prorokujem, razodevam, odkrivam NT; d) nosim ime, imenujem se NT. 2. pass. dobim božje povelje, opominjam se, prorokujem se NT. 3. med. a) pogajam se (v lastnih zadevah), τινί s kom; b) opravljam posle (v svojo korist), (za)služim si denar, obogatim se.

χρόνος, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.