Franja

προσ-ίστημι 1. trans. zraven postavljam, obračam nasproti. 2. intr. med. a) pristopim, pridem, stopam h komu, stojim komu na strani τινί; b) prihaja mi kaj na misel, domislim se τινά, τινί.

προσ-καθέζομαι d. m. [fut. προσκαθεδοῦμαι] 1. usedem se pred kaj, sedim (taborim) pred čim, oblegam πόλιν. 2. marljivo se ukvarjam (bavim) s čim τινί.

προσ-καθίζω zraven se usedem, sedim poleg koga.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-κληρόομαι pass. pridružim se komu NT.

προσ-κλῑ́νω, dor. ep. ποτι-κλίνω [pf. pass. ποτικέκλιται] 1. trans. prislanjam, naslanjam kaj na kaj τί τινι. 2. pass. pridružim se komu τινί NT.

προσ-κνάομαι [med. inf. προσκνῆσθαι] drgnem se ob čem τινί.

προσ-κολλάω 1. act. prilepim. 2. pass. prilepljen sem, trdno se držim koga, zvesto sem vdan komu τινί, πρός τινα NT.

προσ-κομίζω 1. act. dovažam, pri-, donašam τὶ πρός τι, pripeljem kam ναῦν; pass. peljem se, veslam kam. 2. med. donašam, dovažam sebi, prilastim si kaj.

προσ-κόπτω 1. udarim, zadenem ob οἰκίᾳ, πόδα πρὸς λίθον NT. 2. spotikam se, pohujšujem se τινί, πρός τι NT.

προσ-κρούω 1. udarim, zadenem na kaj τινί. 2. pren. a) pohujšujem, (raz)žalim τινί; b) nejevoljen sem, jezim se; c) imam nesrečo (v podjetju).

προσ-κῡνέω [fut. προσκυνήσω, aor. pt. προσκυνήσας, aor. poet. προσέκυσα] padem pred kom na kolena, pokleknem pred kom in poljubljam tla pred njim, pri-, poklanjam se komu do tal, častim, molim (na kolenih), prosim NT.

προσ-λαμβάνω in med. 1. hkrati zgrabim, zagrabim, primem (z roko), lotim se česa, τροφῆς jemljem (= uživam) jed NT. 2. jemljem k sebi NT a) privzemam (na pomoč), zbiram φίλους; pridobivam si za prijatelja, pridružujem si; b) povrhu še sprejemam, dobivam še zraven, polastim se, αἰσχύνην nakopljem si; c) jemljem nase, prevzemam κινδύνους.

προσ-λέχομαι (samo ep. aor. 3 sg. προσέλεκτο) uležem se poleg.

προσ-λῑπαρέω vztrajam, ostajam pri čem, držim se česa τινί.

προσ-μάσσομαι pass. poet. tesno se prilepim, primem se, ovijam se ταῖς πλευραῖς.

προσ-μάχομαι d. m. bojujem se proti, naskakujem, προσμαχόμενος πόλιν αἱρέω vzamem mesto z naskokom.

προσ-μείγνῡμι, -νύω, προσ-μίσγω 1. trans. po-, primešam, spajam, družim τί τινι. 2. intr. a) primešam se, zvežem se s kom, združim se, zedinim se, strnem se s kom τινί; b) približujem se, dospem, prihajam, pristajam (z ladjo); c) napadam, udarim, spoprimem se s kom τινί, πρός τι.

προσ-νέμω 1. act. in pass. pri-, dodelim, posvetim, darujem, ἐμαυτόν posvetim se čemu; pass. prideljen sem komu, pridružim se komu. 2. med. izkazujem (dajem) komu kaj χάριν τινί.