Franja

Zadetki iskanja

  • προσ-δοκάω, ion. -δοκέω pričakujem (z veseljem ali strahom), pripravljen sem na vse πάντα; slutim, nadejam se, upam, bojim se τινά, inf.
  • προσ-δοκέω vrhu tega se še zdim, προσδοκεῖ μοι zdi se mi še (dobro), smatram še (za umestno).
  • προσ-δοκία, ἡ (προσ-δοκάω) 1. pričakovanje, slutnja, πρὸς τὴν προσδοκίαν kakor se je pričakovalo, προσδοκίαν ἔχω pričakujem. 2. nada, upanje, strah προσδοκία ἦν, μή.
  • προσδόκιμος 2 kar se more pričakovati (slutiti), pričakovan, προσδόκιμός εἰμι pričakujejo me.
  • προσ-εγγίζω približujem se NT.
  • προσεδρεύω (πρόσ-εδρος) zraven sedim (πρός) τινι, ostajam v čem, marljivo se ukvarjam s čim, služim τινί NT, pazim, prežim na πράγμασιν.
  • πρόσ-ειμι2 (εἶμι) 1. a) zraven pridem, približam se, pristopim, obiščem, pridružim se; b) zgrabim, napadem koga. 2. o denarju: pri-, dohajam, τὰ προσιόντα dohodki.
  • προ-σείω stresam pred kom, pustim, da se spredaj vali (vsiplje) πλόκαμος, držim (vihtim) pred kom θάλλον, spravljam v strah, strašim φόβον.
  • προσ-ελαύνω 1. trans. priženem k. 2. intr. prikorakam, prijašem, pripeljem se, bližam se, ἵππῳ na konju, čemu τινί, πρός τινα.
  • προσ-εμπικραίνομαι pass. ion. [fut. ion. προσεμπικρανέομαι] še bolj se razsrdim, razjezim, hudujem nad kom τινί.
  • προσ-επιλαμβάνω 1. act. zraven ali hkrati dobim kaj τί; razširim, pomnožim. 2. med. hkrati se udeležujem česa, pomagam komu pri čem τινί τινος.
  • προσ-επισκώπτω povrhu se še rogam ali norčujem.
  • προσ-ερεύγομαι d. m. zaganjam se, pljuskam, udarjam ob kaj τί.
  • προσ-έρπω poet. priplazim se, približujem se, prihajam, τὸ προσέρπον bodočnost.
  • προσ-έρχομαι d. m. (gl. ἔρχομαι) 1. prihajam, pristopam, prikorakam, približujem se, grem, lezem kvišku; obiskujem, stopim, grem nasproti komu, napadam τινί, τί, πρός τι. 2. obračam se h komu, prestopim h komu (o vojakih), pridružujem se komu. 3. lotevam se česa, udeležujem se česa, τῇ πολιτείᾳ ukvarjam se s politiko. 4. nastopam javno kot govornik, τῷ δήμῳ pred narodom; o denarju: dohajam.
  • προσ-εχής 2 ion. ki se drži česa, ki meji na kaj, soseden, bližnji.
  • προσ-έχω, προσ-ίσχω [pt. aor. προσ- (σ) χών] I. act. 1. držim nasproti komu, obračam, vodim kam, proč peljem, dovedem kam; a) ναῦν vodim ladjo h kakemu kraju, približam se, jadram, priplovem (dospem) z ladjo kam τί τινι, πρός τι, ἔς τι, τήνδε γῆν; b) τὸν νοῦν τινι, τὴν γνώμην: obračam pozornost na kaj, sem pozoren, pazljiv na kaj, pazim na kaj, brigam se, ukvarjam se s čim, skrbim za kaj, mislim na kaj, ἐμαυτῷ premišljam pri sebi; c) τινί zaupam komu, vdan sem komu, poslušam koga NT, spoštujem, cenim, ubijam se s čim, imam opraviti s kom NT; d) pazim, varujem se ἐμαυτῷ ἀπό τινος NT. 2. razen tega še imam. II. med. in pass. 1. držim se koga, drži se me kaj τινί. 2. obtežen, podvržen, okužen sem ἄγει.
  • προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.
  • προσ-θιγγάνω [fut. προσθίξομαι, aor. προσέθιγον] poet. dotaknem se česa τινός.
  • προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.