Franja

Φρυγία, ἡ, ion. -ίη Frigija (v zapadni Mali Aziji); preb. Φρύγες, οἱ, adi. Φρύγιος 3; adv. Φρυγιστί po frigijskem načinu ali napevu.

φύγα-δε ep. adv. v (na) beg.

φυλακή, ἡ (φύλαξ) 1. a) nočno čuvanje, straženje, straža, ponočna straža (pri Grkih so bile tri nočne straže, pri Rimljanih pa štiri), ἀμφὶ τὴν τελευταίαν φυλακὴν o tretji straži, v tretjem delu noči, φυλακὰς φυλάττω, φυλακήν ποιῶ stojim na straži, stražim, pazim; b) pren. čuječnost, opreznost, pazljivost, oprezna naredba, bramba, ἐν φυλακῇ εἰμι, φυλακὴν ἔχω sem oprezen, varujem (čuvam) se; ἐν φυλακῇ ἔχω τι strogo čuvam kaj, pridržim, ohranim, διὰ φυλακῆς (τὸν πλοῦν ποιοῦμαι) iz opreznosti, διὰ φυλακῆς ἔχων oprezno, previdno, ἰσχυρὰς φυλακὰς ποιοῦμαι dobro pazim, zelo sem previden (oprezen), πρός τινα nasproti komu. 2. čuvaj, stražnik, (telesna) straža αἱ περὶ τὸ σῶμα, posadka, φυλακὰς ποιοῦμαι (καθίσταμαι) postavim straže. 3. a) stražišče, stražnica, stražarnica; b) ječa, zapor, ἐν φυλακῇ ποιοῦμαι zaprem, ἐν φυλακῇ ἔχω držim v ječi.

Φυλάκη, ἡ mesto v južni Tesaliji.

φυλακίζω (φυλακή) spravljam (vržem) v ječo, zapiram NT.

φυλακικός 3 (φυλακή) čuječ, stražljiv, spreten v čuvanju.

φυλάσσω [fut. φυλάξω, aor. ἐφύλαξα, pf. πεφύλακα, pass. pf. πεφύλαγμαι, aor. ἐφυλάχθην, adi. verb. φυλακτέον; med. fut. φυλάξομαι (tudi pass.), aor. ἐφυλαξάμην; ep. pr. inf. φυλασσέμεναι, aor. ind. φύλαξα, cj. φυλάξομεν] I. act. 1. intr. a) bedim, čujem, stražim (φυλακὰς φυλάσσω), stojim (sem) na straži, stražim, νύκτα črez noč, vso noč, τινί za koga, περί τι pri čem, okrog česa; b) pazim, gledam, čakam, prežim πηνίκα ἔσεσθε. 2. trans. a) čuvam, varujem, stražim kaj, ohranjujem, branim τινά, τί, δῶμα ostanem v hiši (ne zapustim hiše), τινὰ ἀπό τινος varujem koga pred kom, branim koga česa NT, τινί τι shranim, spravim kaj za koga; b) prežim, čakam na kaj νόστον, ἐτησίας, gledam, pazim ἓν μόνον, brigam se za kaj πρᾶγμα; c) ohranim αἰδῶ καὶ φιλότητα, τὸ πιστόν vero, obdržim τἀγαθά, χόλον gojim jezo; častim, spoštujem, izpolnjujem συντεθέντα, νόμον NT, ὅρκια, ἔπος sem poslušen; pass. φθόνος φυλάσσεται παρ' ἐμοί gojim zavist. II. med. 1. = act. intr. bedim, stražim (Il. 10, 188). 2. ohranim pri sebi (zase) τὰ λελεγμένα, νόμον izpolnjujem NT. 3. zavarujem se, τινί s čim; varujem se, πεφυλαγμένος εἰμί sem oprezen (previden), ἀπό τινος varujem se česa NT, τί, τινά varujem se česa (koga), skušam uiti, izogibljem se; φυλάττομαι μή (ὡς μή, ὅπως μή, ὥστε μή ali acc. c. inf). = caveo, ne; φυλάττομαι νεῶν, μή bojim se za ladje, da ne bi; φυλαττόμενος πορεύομαι oprezno (previdno) hodim.

Φῡλεύς, έως, ὁ Avgejev sin v Elidi; ὁ Φυλείδης njegov sin Meges.

Φυλλίς, ίδος, ἡ dežela v Trakiji.

φῡ́ρω [Et. kor. bhur, valiti se, zaganjati se; slov. burja; lat. furo, ere, furia. – Obl. fut. φυρῶ, aor. ἔφῡρα, pass. pf. πέφυρμαι, aor. ἐφύρθην; ep. aor. ἔφυρσα, cj. φύρσω]. 1. act. a) (po)škropim, omočim, ponesnažim, umažem, oskrunim, τινός, τινί s čim; b) pomešam, mesim τί τινι (τινος); ἄλλον τρόπον zmešam, zvarim. 2. med. domešam (zmešam) zase (v svojo korist), zmedem.

Φύσκος, ὁ Tigridov pritok v Asiriji.

φύω [Et. lat. sor. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. būan), gršk. φύσις, φυτόν, φῦλον. – Obl. ῠ pred vok., ῡ pred kons.; fut. φῡ́σω, aor. ἔφῡσα, ep. impf. 3 sg. φύεν; intr. in med. φύομαι, fut. φῡ́σομαι, aor. ἔφῡν, cj. 3 sg. φύῃ, 3 pl. φύωσι, opt. φυίη, φύη, inf. φῦναι, pt. φῡ́ς, pf. πέφῡκα; ep. impf. med. φύοντο, aor. 3 sg. φῦ, 3 pl. ἔφῡν, redupl. aor. ἐπέφῡκον, pf. 3 pl. πεφῡ́κασι, πεφύᾱσι, pt. masc. πεφυῶτες, -ῶτας, fem. πεφυυῖα, plpf. πεφῡ́κεε(ν), NT pt. φυέν, fut. φυήσεσθαι]. I. act. 1. trans. storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam πόνους τινί, ustvarjam, podelim φρένας τιvί; poganjam, rodim, donašam; ἄδηλα spravljam na dan, πώγωνα puščam si rasti brado, dobivam brado; γλώσσαν dobim, φρένας izpametujem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), δόξαν napihnem se; ὁ φύσας oče, οἱ φύσαντες starši, ἡ ἡμέρα φύσει σε dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem Il. I 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga τινος, ἐκ, ἀπό τίνος, τὰ φυόμενα rastline, τὰ ἐκ τῆς γῆς φυόμενα zemeljski pridelki, μέγα πρᾶγμα velika nevarnost nastaja, ἔν τ' ἄρα οἱ φῦ χειρί stisnil mu je roko, ὀδὰξ ἐν χείλεσι vgriznem se v ustnice; aor. ἔφυν postal sem. 2. (pf. πέφυκα) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), οἱ τὰ σώματα πρὸς ὥραν (οἱ τὰς ψυχὰς πρὸς τὴν ἀρετὴν) εὖ πεφυκότες od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepim dušami), οὕτως πεφυκότων v teh (takih) razmerah, ἄνθρωπος πεφυκώς človek, kakor je od narave ustvarjen, ὁ ἄνθρωπος πέφυκεν ὑπερφρονεῖν je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, πολὺ ῥᾷον ἔχοντας φυλάττειν ἢ κτήσασθαι πέφυκε πάντα naravno je, da je lažje; δένδρα πεφυκότα čvrsto ukoreninjena drevesa τὰ τοῖς ἵπποις πεφυκότα (ἡδέα) naravi konj (konjem) primerno.

Φωκίς, ίδος, ἡ pokrajina v srednji Greciji; preb. ὁ Φωκεύς, adi. Φωκικός 3.

φωλεύω zlezem v votlino, skrivam se.

φωνασκία, ἡ vežbanje v govoru, zgovornost, deklamacija.

χαίρω [Et. kor. g'herēi, poželeti; lat. hortor, āri, izpodbuditi, nem. gern, begehren, Gier, Begierde; gršk. χάρις. – Obl. fut. χαιρήσω, aor. ἐχάρην, pf. κεχάρηκα (s prez. pom.: sem vesel), adi. verb. χαρτός, ep. impf. χαῖρον, iter. χαῖρεσκον, fut. redupl. κεχαρήσω in κεχαρήσομαι, inf. κεχαρησέμεν, aor. χάρην, opt. χαρείην, aor. 2 med. κεχαρόμην, opt. 3 pl. κεχαροίατο, aor. 1 med. 3 sg. χήρατο, pf. pt. κεχαρηώς; poet. pf. med. κεχάρημαι in κέχαρμαι; NT fut. χαρῶ in χαρήσομαι]. 1. veselim se, radujem se, sem vesel, imam veselje nad čim, imam rad, zadovoljen sem s čim; pogosto v zvezi s θυμῷ, φρεσίν, φρένα; ἐν θυμῷ pomeni tudi: pri sebi, skrivaj, νόῳ oprezno, pametno; veže se s τινί, ἐπί, ἔν τινι, s pt., ὅτι, ὡς, οὕνεκα; νῦν πᾶσι χαίρω vsi me imajo radi, z vsemi se dobro razumem; χαίρω ποιῶν z veseljem (rad) storim, delam kaj navadno; pt. χαίρων a) vesel, radosten, rad, z veseljem; b) srečen, zdrav, brez kazni ἀπαλλάττω; οὐ χαίρων nerad, ne brez kazni, ne v svojo korist ἀδικήσω, ἐρεῖς; οὐδέ τιν' οἴω χαιρήσειν ne bode se, menim, veselil, slabo se mu bo godilo; οὐ χαίρω σε θνῄσκοντα ne veselim se tvoje smrti. 2. posebna raba: a) χαῖρε, χαίρετε bodi(te) pozdravljen(i)! na zdravje! nasvidenje! zdrav! srečno! z Bogom!; b) χαίρειν τινὰ φάσκω (λέγω, προσεῖπον itd.) pozdravljam koga, τἆλλα σ' ἐφίεμαι χαίρειν druge želje se ti naj izpolnijo; tudi v začetku pisma: τινὶ χαίρειν(sc. λέγω) pozdravljam koga; c) χαίρειν ἐῶ, λέγω, κελεύω opustim kaj, pustim v nemar, ne maram, ne brigam se za, odrečem (odpovem) se, χαίρειν λέγω Κύπριν ni mi mar, preziram; χαιρέτω τις naj se pobere, ne maram imeti s kom opraviti; χαιρέτω τὰ πρόσθεν βουλεύματα z Bogom prejšnji sklepi, ἑρπέτω χαίρουσα naj gre v božjem imenu.

Χαιρώνεια, ἡ mesto ob Kefisu v Bojotiji.

Χαλδαῖοι, οἱ 1. bojevito pastirsko pleme v Armeniji. 2. svečeniki Babiloncev, ki so se mnogo bavili z astrologijo in čarovnijo.

χαλεπός 3 težaven, zel, hud(oben): 1. o stvareh: težaven, težek, težko dostopen, neugoden, nadležen, zoprn, strašen, hud, grd, mučen, nevaren, poguben; μῦθος, ἔπεα trde (osorne) besede, φῆμις slaba govorica, χωρίον nezdrav; tudi osebni sklad: χαλεπή τοι ἐγὼ μένος ἀντιφέρεσθαι težko je tebi, meriti se z menoj v hrabrosti, χαλεποὶ θεοὶ φαίνεσθαι ἐναργεῖς nevarno je, ako se bogovi sami (v pravi podobi) prikažejo; τὸ χαλεπὸν τοῦ πνεύματος silovitost vetra,. 2. o osebah: hud, hudoben, jezen, trd(osrčen), nejevoljen, razjarjen, sovražen, zloben, nevaren, robat, čemeren, siten; τὸ χαλεπόν sila, silovitost, čemernost, odurnost, nesreča, τὰ χαλεπά težave, nadloge, stiske, nevarnost. 3. adv. χαλεπῶς težko, s težavo, s trudom, komaj; z nejevoljo, nerad, silno, jezno, χαλεπῶς φέρω τι, τινί nejevoljen sem, jezen sem na koga, nerad vidim, zamerim kaj ἐπί τινι, τινός; χαλεπῶς ἔχω srdim se nad kom, τινί slabo se počutim, ὑπό τινος zaradi česa, χαλεπῶς ἔχει težko je, χαλεπῶς χράομαί τινι hudo ravnam s kom.

Χαλέστρη, ἡ ion. mesto v Makedoniji ob izlivu Aksija.