Franja

δια-φυλάσσω, at. -ττω in med. 1. neprestano (skrbno) varujem, čuvam, stražim, pazim na kaj. 2. ohranjujem, shranjujem.

δια-χειρίζω (χείρ) 1. imam kaj v rokah, oskrbujem, upravljam kaj. 2. med. πάθη vadim, ravnam (prav s kom); NT polagam na koga roko, (u)morim, ubijem.

δια-χράομαι med., ion. -χρέομαι 1. neprestano (navadno) se bavim s čim τινί, rabim od konca do kraja, poslužujem se česa, vztrajam; κήρυξι opravljam kaj po glasnikih; λιμῷ (pre)trpim, imam; συμφορῇ μεγάλῃ sem v veliki stiski. 2. (polagoma) ugonobim, uničim, ubijem, umorim τινά.

διδάσκω [Et. iz δι-δάκ-σκω, lat. disco iz di-dc-sco, sor. δοκέω, lat. doceo, kor. dek'. – Obl. fut. διδάξω, aor. ἐδίδαξα, pf. δεδίδαχα, pass. pf. δεδίδαγμαι, aor. ἐδιδάχθην, fut. διδάξομαι, inf. aor. act. ep. διδασκῆσαι]. I. act. 1. učim, poučujem, τινά τι koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobrazujem, svarim. 2. δρᾶμα, διθύραμβον naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II. pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti τί, z inf.; ὑπό τινος od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, σκυτέα za črevljarja. 3. = act. poučujem koga.

δι-είρω [pf. διεῖρκα] vtikam (roke) v kaj, skozi kaj χεῖρας διά τινος.

διέκπλοος, ου, ὁ, skrč. διέκπλους 1. veslanje skozi kaj, prevoz, prevažanje, prehod. 2. predor sovražnega ladjevja; (ladje so plule z največjo naglico med sovražne ladje, da so napadenim ladjam polomile vesla in jih storile za boj nesposobne).

δι-ελαύνω 1. trans. ženem, podim, sunem koga skozi kaj τινά τινος, prederem, prebodem τινά τινι. 2. intr. jašem skozi, prehodim, prerinem se skozi, prebijem, prodrem sovražne vrste.

δι-έξειμι (εἶμι) 1. pridem kam vun skozi kaj πεδίονδε, διὰ τῶν νεκρῶν hodim med mrtveci, πᾶσαν τὴν Μιλησίην prehodim celo M., τὰς πύλας grem skozi vrata. 2. po vrsti obravnavam, opisujem, razlagam; natančno preiščem, razložim, povem, opišem.

δι-εξελαύνω ion. 1. trans. ženem, podim kam skozi kaj. 2. intr. grem, jašem; peljem se kam skozi kaj, prehodim, prejašem, prevozim τί, κατά, παρά τι.

δι-εξέρχομαι 1. grem, pridem, tečem skozi kaj, prehodim, prepotujem kaj, τί, διά τινος, βίον preživim, εἴς τι dospem do česa, πόνους pretrpim, prenesem, πάντα vse poskusim, διὰ πάντων poskusim vsa sredstva, διὰ πασῶν ζημιῶν uporabljam (poskusim po vrsti) vse kazni. 2. razlagam predavam, pripovedujem od konca do kraja. 3. o času: minem, potečem.

δι-εξίημι 1. izpustim vun skozi kaj, τινὰ διά τινος. 2. intr. izlivam se ἐς θάλασσαν.

δίζημαι d. m. [Et. iz δι-δjᾱ-μαι. – Obl. δίζηται itd., impf. ἐδίζητο, fut. διζήσομαι]. 1. (po)iščem τινά, stremim po čem, delam na kaj τί; skušam komu kaj pridobiti τινί τι, z inf.; želim, zahtevam; σὲ δέ γε δίζημαι tedaj zahtevam, da si ti. 2. preiskujem, izprašujem, skušam spoznati μαντήϊον.

δι-ήκω ion. poet. pridem, držim skozi, prodiram skozi kaj τί, razširjam se, razprostiram se do, ἔκ τινος εἰς, πρός, ἐπί τι, μέχρι τινός; segam do τινά.

δι-ικνέομαι [fut. διίξομαι, aor. διικόμην, ep. 2 διίκεο] 1. intr. grem, pridem skozi kaj, predrem, zadenem (o strelicah). 2. trans. obravnavam, razložim, natančno povem.

δικάζω (δίκη) [fut. δικάσω, aor. ἐδίκασα, pf. pass. δεδίκασμαι, aor. ἐδικάσθην; aor. ep. ἐδίκασσα, ion. inf. fut. δικᾶν] 1. act. a) prisodim komu pravico τινί, sodim, ἐγκλήματος o obtožbi ali obdolžitvi, τὰ κοινά o državnih (javnih) zadevah, γάμον izrečem sodbo o zakonu; obsodim, kaznujem, δίκην razsodim, izrečem sodbo, δίκας τινί prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, ἐς μέσον sodim po pravici, nepristransko, κρυπτάδια snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prorokujem Her. 1, 84. 2. pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me, οἱ δικαζόμενοι obtoženci; b) δίκη δικάζεται sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo τινί, πρός τινα; περί τινος radi česa.

δικαιόω, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δι-οράω 1. vidim skozi kaj, vidim, da kaj skozi sije ταῦτα, opazim. 2. pregledam, natančno spoznam, uvidim, razumem.

δι-ωθέω (gl. ὠθέω) 1. act. a) sunem ali vtaknem skozi kaj, τὰς χεῖρας διὰ τῆς κόρης vtaknem roke v rokav (da tako pozdravim perz. kralja), predrem; b) razpeham, razrijem, razderem κρημνόν. 2. med. odbijam, odvračam od sebe, potisnem nazaj, odklanjam, zametavam, zaničujem χάριτας, εὔνοιαν, razmetavam, uničujem στρατόν; ὄχλον prerijem se skozi, prederem množico, λόγον hitro končam pogovor.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.