Franja

ῥήτρα, ἡ, ion. ῥήτρη 1. beseda, govor, ῥήτραν λαμβάνω dobim besedo (pravico do govora). 2. dogovor, pogodba. 3. od-, naredba, sklep, postava, zakon.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

ῥώξ, ῥωγός, ἡ (ῥήγνυμι) ep. razpoka, reža, špranja, lina, predor, μεγάροιο ozki dohod do orožarnice.

σαίνω ep. poet. [Et. iz σαν-jω, idevr. twn̥-jō. – Obl. aor. ἔσηνα]. 1. maham, οὐρῇ z repom migam. 2. pren. a) dobrikam se, prilizujem se, prijazno pozdravljam, smehljam se, φαιδρὰ ἀπ' ὀμμάτων σαίνει με προσστείχουσα z jasnimi očmi me pozdravlja, bližajoč se meni nasproti, φθόγγος με tiho prihaja do mojih ušes; b) pretresam, plašim, NT pass. omahujem.

Σοφο-κλῆς, έους, ὁ slavni tragiški pesnik s Kolona v Atiki (od 496 do 406 pr. Kr.).

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στηρίζω (gl. στερεός) [fut. στηρίξω, aor. ἐστήριξα, pass. pf. ἐστήριγμαι, aor. ἐστηρίχθην; NT fut. στηρίσω] 1. act. trans. a) storim, da trdno stoji, podpiram, opiram ἴριδας, χάσμα; utrjujem, κάρη οὐρανῷ vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim τινά NT; c) πρόσωπον sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; σχολᾷ počivam, ποσίν čvrsto (trdo) nastopam, ἐς τὴν καρδίαν (πόνος) stiska se polasti, prevzame srce; κακὸν κακῷ ἐστήρικτο zlo je na zlo pritiskalo, κῦμ' οὐρανῷ στηρίζον proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, κλέος οὐρανῷ στηρίζον slava, ki sega do neba, πρὸς οὐρανὸν ἐστήριξε φῶς πυρός dvignil se je (švignil je) proti nebu.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

συγ-καθίημι [inf. aor. συγκαθεῖναι] 1. trans. doli spuščam. 2. intr. ponižam se do česa, ravnam se po kom, vdam (podam) se.

συγ-κτάομαι (za)dobim s kom vred, pomagam osvojiti, pripomorem komu do česa τινί τι.

συγ-χόω 1. zasipljem, zaspem, zakopljem, sipljem na kup. 2. rušim, podiram do tal τείχεα.

συμ-πῑ́πτω 1. zrušim se, podiram se, sesedam se οἰκία, hiram, propadam σῶμα. 2. a) trčim skupaj s kom; udarim se, spoprimem se s kom, napadem koga τινί, πρός τι; b) zlagam se, ujemam se τινί. 3. zgodim se (ob istem času), pripetim se, primerim se τινί, πρὸς τὸ συμπῖπτον po potrebi, kakor potreba nanese; pogosto impers. συμ-πίπτει primeri se, dogodi se, pripeti se, συνέπεσεν ἐς τοῦτο ἀνάγκης prišlo je do te neizogibne (nujne) potrebe. 4. zabredem kam κακοῖς, zapadem čemu τινί, ἔς τι.

συμ-πληθύω ion. συμ-πληρόω 1. act. a) popolnoma napolnim (reko z vodo), storim, da naraste, ναῦν popolnoma napolnim ladjo z moštvom τινί; b) do-, izpolnjujem. 2. pass. NT: a) dopolnjujem se, izvršim se, prihajam ἡμέραι; b) napolnjujem se.

συν-δημαγωγέω vodim ali pridobivam ljudstvo s kom vred τινί, privedem ljudstvo do česa ἄνδρα ἀγαπᾶν.

συν-διαπολεμέω vojskujem se s kom vred do konca (do odločitve), pomagam komu dokončati boj μετά τινος.

συν-διαφέρω [fut. συνδιοίσω, aor. ion. συνδιήνεικα] prenašam s kom vred (do konca); τὸν πόλεμον pomagam komu vojno dovršiti, pomagam komu ἅμα τινί.

συν-εισφέρω do-, prinašam, prispevam, tudi jaz kaj τί.

συν-εκκομίζω 1. pokopljem skupno s kom τινά τινι. 2. prenašam do konca; Κύπριν pomagam komu pri ljubovanju.

συν-τετραίνω ion. συν-τιτράω (pre)vrtam, prederem skupno s čim; οἱ κόλποι τοὺς μυχοὺς ἀλλήλοις (zaliva) prodirata (segata) s svojima koncema skoro drug do drugega, se s svojima koncema skoraj dotikata; pf. pass. συντετρῆσθαι po predorih (rovih) zvezan ali spojen biti.

συν-τυγχάνω 1. trčim, zadenem skupaj s kom, sestanem se, snidem se s kom, srečam, namerim se na koga, prihajam do koga τινί NT, ὁ συντυχών katerisibodi; ἔργον συντυχόν navadno, malovredno delo; τινὸς κακοῦ ἀνδρός spoznam koga kot hudobnega človeka; μοίρᾳ ἐχθίονι zapadem sovražni usodi. 2. zgodim se, dogodim se, pripetim se, primerim se, zadene me kaj (včasih impers.) τὸ συντυχόν naključje.