-
στιγεύς, έως, ὁ (στίζω) zaznamovalec, vžigalec sramotnih znamenj.
-
στιγματίας, ου, ὁ (στίζω) zaznamovanec, osramočenec.
-
στίχος, ὁ 1. vrsta, red, bojna vrsta. 2. vrstica, verz, stih.
-
στοῖχος, ὁ 1. vrsta, red, (ravna) črta. 2. bojna vrsta.
-
στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.
-
στόμαχος, ὁ [Et. στόμα, prv. pom. odprtina] 1. odprtina, žrelo, goltanec. 2. želodec NT.
-
στόνος, ὁ (στένω) 1. vzdihovanje, stokanje, ječanje, tarnanje, hropenje. 2. šumenje, vršenje, bučanje (morskih valov).
-
στόχος, ὁ merjenje, ugibanje, cilj, tarča.
-
στρατ-ᾱγέτᾱς, ου, ὁ dor. = στρατ-ηγός vojskovodja, poveljnik.
-
στρατ-άρχης, ου, ὁ vojskovodja, poveljnik.
-
στρατηγός, ὁ (στρατός, ἄγω) 1. vojskovodja, poveljnik, voditelj, vodja, načelnik. 2. v Atenah: strateg, katerih je bilo 10, najvišja vojaška oblast; v Rimu: pretor, στρατηγὸς ὕπατος = consul. 3. stotnik (tempeljske straže) NT, poglavar templja. 4. namestnik, upravitelj provincije, višji uradnik NT.
-
στρατ-ηλάτης, ου, ὁ (ἐλαύνω) = στρατηγός.
-
στρατιώτης, ου, ὁ (στρατιά) 1. vojščak, vojak, boj(ev)nik; prostak, pešec, τὰ τῶν στρατιωτῶν razmere vojakov; pl. vojaki, čete. 2. adi. ὅμιλος (ostala) vojaška množica.
-
στρατολογέω 1. act. nabiram vojake, novačim, ὁ στρατολογήσας vojskovodja NT. 2. pass. vzamejo me v vojake, potrdijo me v vojake.
-
στρατοπεδ-άρχης, ου, ὁ poveljnik tabora (cesarske telesne straže) NT.
-
στρατός, ὁ [Et. prv. pom. razprostrto, razpoloženo; sor. στόρνυμι] gen. sg. ep. στρατόφιν 1. vojska, vojstvo, armada, vojaki. 2. množica, četa, narod, zbor. 3. tabor.
-
στρεπτός 3 (adi. verb. od στρέφω) 1. a) zavit, spleten, (močno) tkan; b) gibljiv, upogljiv, vodljiv φρένες, okreten, zgovoren γλῶσσα. 2. subst. ὁ στρεπτός, pl. τὰ στρεπτά: a) vratna verižica, ovratnica (nakit odličnih Perzijanov); b) presta, povitice (pecivo).
-
στρέφω [Et. kor, streb(h)-, vrteti, viti. – Obl. fut. στρέψω, aor. ἔστρεψα, pf. ἔστροφα, pass. pf. ἔστραμμαι, aor. ἐστρέφθην in ἐστράφην, fut. στραφήσομαι, adi. verb. στρεπτός; med. fut. στρέψομαι, aor. ἐστρεψάμην; ep. aor. στρέψα, iter. στρέψασκεν; ion. aor. pass. στράφθην]. 1. act. trans. vrtim, sučem, obračam, pletem, vijem; σπάρτα ἐστραμμένα dobro spletene vrvi; στρέψαν οὖρον obrnili so veter in napravili za vožnjo ugoden veter; pos. a) premikam (vrtim) v krogu, obračam semtertja, podim, vodim ἵππους; b) preobrnem, prekucnem, τὶ ἄνω καὶ κάτω obrnem vse narobe; c) izvinem, izpahnem; d) obračam h komu kaj, nastavljam komu τί τινι NT; e) pregovorim, izpreobrnem, izpremenim τὶ εἴς τι NT. 2. act. intr. in pass. a) obračam se, vrtim se, odvračam se, ἔστρεψε ὁ Θεός Bog se je obrnil (od njih) NT; naredim obrat, obrnem se nazaj, vrnem se; ἐκ χώρης obrnem se in odidem; b) potepam se, pohajkujem, mudim se kje ἀνειμένη; c) stiskam se h komu, čvrsto se zavijem v kaj στρεφθεὶς ἀώτου; d) obračam se h komu, oziram se na kaj, mar mi je česa τινός; e) obračam se semtertja, obotavljam se, delam ovinke, ustavljam se τί ἔχων στρέφει, ἄνω καὶ κάτω; f) izvinem si πόδα; g) izpreobrnem se NT, izpremenim se θυμός. 3. med. obračam kaj od sebe, στράτευμα εἴς τι vrnem se z vojsko kam.
-
στρόμβος, ὁ (στρέφω) ep. 1. vrtalka, brlja. 2. polževa hišica.
-
στρουθός, ὁ, ἡ, ajol. στροῦθος 1. vrabec. 2. κατάγειος, μέγας noj.