Franja

Zadetki iskanja

  • ποιηφαγέω ion. jem travo, hranim se z zelišči.
  • ποιμαίνω (ποιμήν) [impf. iter. ποιμαίνεσκον, fut. ποιμανῶ, aor. ἐποίμηνα, NT -ᾱνα] 1. act. sem pastir; pasem, gonim na pašo μῆλα; pren. redim, gojim, negujem, skrbim za NT. 2. med. pasem se.
  • ποινάομαι med. (ποινή) [fut. ποινάσομαι] kaznujem, maščujem se nad kom τινά.
  • ποι-πνύω ep. [aor. ποίπνῡσα] težko diham, sopem, sopiham, hitim, podvizam se, sem marljiv, marljivo strežem, dam si opraviti, δῶμα κορήσατε ποιπνύσασαι pometite (počedite) hitro hišo.
  • πολεμέω [fut. med. πολεμήσομαι s pas. pom.] 1. a) vojskujem se, bojujem se, τινί, πρός (ἐπί) τινα s kom, σύν τινι v družbi s kom (= μετά τινος); NT μετά τινος proti komu = κατά τινος, πόλεμον πολεμέω vojujem vojno; b) prepiram se, upiram se, pravdam se. 2. τινά vzdignem se z vojsko nad koga.
  • πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.
  • πόλεμος, ὁ, ep. πτόλεμος (gl. πελεμίζω) vojna, vojska; boj, bitka; bojni metež, prepir; πόλεμον ποιέω povzročam (začnem) vojno, ποιοῦμαι vojskujem se, τὰ εἰς (πρὸς) τὸν πόλεμον vojne potrebščine, vojne vaje, vojna služba, vojaščina.
  • πολεμόω (πόλεμος) 1. act. razprem, vnamem sovraštvo med. 2. med. razprem se s kom, naredim si koga za sovražnika. 3. pass. zasovražim se, postanem komu sovražnik.
  • πολεύω (πόλος, πέλω) poet. 1. trans. (pre)obrnem, (pre)orjem γῆν. 2. intr. ep. vrtim se, izprehajam se, hodim, mudim se, bivam, živim kje.
  • πολιορκέω [fut. πολιορκήσω, -σομαι s pas. pom.; adi. verb. πολιορχητέος] 1. act. a) obdam, obkolim, oblegam, obsedam (mesto); b) pren. stiskam, mučim τινά. 2. pass. oblega me kdo, dam se obkoliti, prestanem obleganje.
  • πολῑτεύω (πολῑ́της) [fut. med. in pass. πολιτεύσομαι, aor. ἐπολιτευσάμην in ἐπολιτεύθην, pf. pass. πεπολίτευμαι] 1. act. sem državljan, živim v državi, udeležujem se javnega življenja, opravljam državne posle. 2. med. in pass. a) = act.; b) udejstvujem se kot državljan, vladam, upravljam državo, bavim se z javnim življenjem, sem državnik, opravljam državno službo, οἱ πολιτευόμενοι državniki; c) napravljam, povzročujem kaj kot državnik. 3. pass. vladam se, upravljam se πόλις.
  • πολῑτικός 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, τὸ πολιτικόν meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški; ὁ πολιτικός državnik, ἡ πολιτική državništvo, državoznanstvo, τὰ πολιτικά javne zadeve, politika, politične razmere. – adv. -κῶς ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.
  • πόλος, ὁ (πέλω vrtim se) 1. tečaj, pol, nebesni svod. 2. ion. solnčna ura.
  • πολυ-θρύλητος 2 (θρυλέω) o komer se mnogo govori; dobro znan, slaven.
  • πολύ-λλιστος 2 (λίσσομαι) ep. mnogo (iskreno) prošen, πολύλλιστόν σε ἱκάνω prihajam k tebi z iskreno prošnjo.
  • πολυ-μαθής 2 (μανθάνω) kdor se je mnogo naučil, učen.
  • πολύ-πλαγκτος 2 (πλάζω) ep. 1. pass. kdor se mnogo okrog potika (potepa) ληιστήρ, mnogo blodeč, preganjan; ἔτη leta tekoča. 2. act. ki daleč zanaša (podi) ἄνεμος.
  • πολυπρᾱγμονέω, ion. -πρηγμονέω 1. imam mnogo opravkov, ukvarjam se z različnimi stvarmi. 2. vmešavam se v tuje zadeve; sem radoveden (zvedav). 3. a) napravljam ali začenjam prepire, hrepenim po novotarijah ali prevratu; b) skrbno (marljivo) kaj preiskujem, poprašujem, poizvedujem τί.
  • πολυ-πρᾱ́γμων 2, gen. -ονος (πρᾶγμα) 1. kdor se ukvarja z mnogimi rečmi, kdor se meša v tuje zadeve, radoveden, sničav. 2. pohlepen po novotarijah, nemiren, prepirljiv.
  • πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.