-
πάρ-ευνος 2 (εὐνή) pri kom ležeč, mož, žena.
-
παρ-ήορος 2 (παρά, ἀείρω) 1. a) poleg vprežen, ἵππος vnanji, priprežen konj, pripreženec, ki ni vlekel; b) iztegnjen, zleknjen ἐν κονίῃσιν. 2. pren. a) nestalen, lahkomiseln; b) nepremišljen, nespameten, brezumen.
-
πάρ-οικος 2 (οἰκέω) 1. ki zraven stanuje, soseden, sosed. 2. tujec, priseljenec NT.
-
πάρ-οινος 2 (οἶνος) pijan, vinjen; subst. ὁ pijanec.
-
παρ-όμοιος 3 in 2 skoraj enak, sličen, podoben NT; παρόμοιόν ἐστιν ὅπρε = παρόμοιόν ἐστι τούτῳ, ὅπερ to je ravno tako kakor.
-
παρ-ωκεάνιος 2 ob morju ležeč (stanujoč).
-
πάσ-σοφος 2 = πάνσοφος.
-
πάτριος 3 in 2 (πατήρ) 1. očeten, očetov(ski), po očetu podedovan. 2. domač, domovinski, deden, običajen, τὸ πάτριον starodavna ustava (kakor so jo imeli predniki), πάτριόν ἐστι stara navada (običaj) je, κατὰ τὸ πάτριον po domačem običaju.
-
πατρο-κτόνος 2 (κτείνω) poet. ki umori očeta; subst. ὁ očetomorec; χείρ morilna očetova roka.
-
πατρο-παράδοτος 2 (παρα-δίδωμι) od očetov podedovan NT.
-
πατροῦχος 2 (ἔχω) ion. παρθένος dedna hči, hči dedinja (ki je podedovala celo premoženje po očetu).
-
πατρώιος, πατρῷος 3 in 2 1. očeten, očetovski, očinski. 2. po očetu podedovan, starodaven, τὰ πατρῷα očetovo premoženje, dedščina po očetu, θεοί očinski, domači, državni bogovi, φόνος umor očeta, ὅρκια očetu pod prisego dana obljuba, πήματα muke, ki jih trpi oče.
-
παῦ-ρος 2 [Et. lat. parvus, parum (iz parvom); sor. pauper; (iz pau(o) + paros: pario, paro)] ep. poet. nav. pl. majhen, neznaten, malo (njih), maloštevilen.
-
παυσί-λυπος 2 (λύπη) bolečine olajšujoč.
-
παυσί-πονος 2 poet. ki olajšuje ali končava trud, težave, nadloge.
-
παυστήρ, ῆρος, ὁ (παύω) poet. παυστήριος 2 poet. končujoč, dovršujoč, odrešujoč; subst. ὁ odrešitelj, odrešenik, ozdravitelj.
-
πεδο-στιβής 2 (στείβω) poet. po zemlji, po suhem (vozeč) ὄχος.
-
πεζο-μάχος 2 (μάχομαι) ki se bori peš ali na suhem.
-
πείθαρχος 2 poslušen, pokoren.
-
πελάγιος 3 in 2 (πέλαγος) na morju (bivajoč), po morju se vozeč, na širokem morju.