-
πάν-συρτος 2 (σύρω) poet. ki vleče vse s seboj, prebogat, prepoln česa τινός.
-
παντ-αγήρως 2 gl. παντο-γήρως.
-
πάντ-αρχος 2 poet. vsevladen, θεῶν vladar vseh bogov.
-
παν-τελής 2 (τελέω) čisto dovršen, popolnoma dokončan, popoln, δάμαρ prava (z otroki oblagodarjena) žena, ki je uživala vse pravice, μοναρχία neomejen, ves, ἐσχάραι presvet; vsi (Antig. 1016); adv. εἰς τὸ παντελές NT, παν-τελῶς, ion. -έως popolnoma, čisto, sploh, vobče.
-
πάν-τῑμος 2 (τιμάω) poet. zelo spoštovan, čislan.
-
παν-τλήμων 2 poet., dor. -τλάμων popolnoma nesrečen, prenesrečen.
-
παντο-γήρως 2, gen. -ρω (γῆρας) kdor vse postara ali obvlada, vse oslabi ὕπνος; (drugi bero: παντ-αγήρως ki se nikoli ne postara, vedno mlad; ali πάντ' ἀγρῶν ki vse ujame).
-
παντο-πόρος 2 poet. zelo spreten, iznajdljiv, ki si zna povsod pomagati.
-
παντουργός 2 poet. = πανοῦργος.
-
παν-τρόφος 2 (τρέφω) poet. ki vse hrani (živi).
-
παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.
-
παραβατός 2 (adi. verb. od παρα-βαίνω) poet. kar se sme (more) prekršiti ali poškodovati.
-
παράβολος 2 (παρα-βάλλω) (pre)drzen, vratolomen, nevaren. – adv. παραβόλως predrzno.
-
παρα-βώμιος 2 poet. pri (na) oltarju.
-
παρ-άγορος 2 dor. = παρ-ήγορος tolažeč, tolažnik.
-
παρά-δοξος 2 (δόξα) nepričakovan, čuden, čudovit, neverjeten, poseben; τὸ παράδοξον izjema, redkost, redek dogodek.
-
παρα-θαλασσίδιος 2 παρα-θαλάσσιος 3 pri (ob) morju ležeč (stanujoč), primorski, ἡ primorje (γῆ).
-
παρ-αίσιος 2 (αἶσα) ep. usoden, pogubonosen σήματα.
-
παράκλητος 2 (παρα-καλέω) prizvan, poklican; subst. ὁ pomočnik, tolažnik, priprošnjik, zavetnik NT.
-
παρά-κοπος 2 (παρα-κόπτω) zmešan, blazen φρενῶν.