-
σιδηρο-βρώς, ῶτος, ὁ, ἡ poet. (βιβρώσκω) ki izjeda (ostri ali brusi) železo θηγάνη.
-
σιδηρο-κμής, ῆτος, ὁ, ἡ (κάμνω) poet. z mečem ubit (umorjen).
-
σίδηρος, ὁ, dor. σίδᾱρος 1. železo, jeklo. 2. meton. a) kar je iz železa narejeno, železnina, železno orodje, orožje, meč; b) prodajalnica železa, železarija.
-
Σιδοῦς, οῦντος, ὁ trdnjava na Istmu.
-
Σῑδών, ῶνος, ἡ mesto v Feniciji; preb. ὁ Σιδών, όνος, in Σιδώνιος, ep. Σιδόνιος; Σιδονίη ἡ dežela okrog Sidona; adv. Σιδονίηθεν iz Sidona.
-
σικάριος, ὁ (lat. sicarius) zavratni morilec, razbojnik NT.
-
Σικελία, ἡ Sicilija. – adi. Σικελός in Σικελικός 3; preb. Σικελός, ὁ Σικελιώτης, ὁ.
-
Σικυών, ῶνος, ἡ ὁ mesto v pokrajini Σικυωνία v severnem Peloponezu.
-
Σιληνός, ὁ Σειληνός Silen, vzgojitelj in spremljevalec Bakhov; pl. veliki Silenovi kipi, ki so se dali odpreti in so jih rabili za shranjevanje majhnih, a dragocenih kipov.
-
Σιμμίας, ου, ὁ Tebanec, Sokratov učenec.
-
Σιμόεις, εντος, ὁ Skamandrov pritok v Troadi.
-
Σιμωνίδης, ου, ὁ 1. lirski in elegijski pesnik s Keja (556-467). 2. jambski in elegijski pesnik iz Amorga.
-
σινδών, όνος, ὁ, ἡ [Et. orient. izv.] 1. tenko tkano indijsko ali egiptovsko platno; tenčica βυσσίνη. 2. iz njega narejena: obleka, srajca, robec, zagrinjalo, rjuha, zastava NT.
-
Σίννις, ιδος, ὁ glasovit razbojnik na Istmu, ki ga je ubil Tezej.
-
σίντης, ου, ὁ ep. roparski, grabežljiv; subst. ropar, razbojnik.
-
Σίπυλος 1. ὁ gorovje v Mali Aziji med Frigijo in Lidijo. 2. ἡ mesto ob tem gorovju.
-
Σῖρις, ιος, ἡ 1. mesto v Pajoniji; preb. Σῑροπαίονες, οἱ. 2. mesto v Lukaniji v Tarentskem zalivu; preb. ὁ Σῑρῑ́της.
-
σῑρός, ὁ σειρός jama, luknja (v kateri so shranjevali žito).
-
Σῑ́συφος, ὁ 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje Σισυφίδης, ου, ὁ; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro = Korint. 2. priimek Derkilidov.
-
Σιτάλκας (-κης), ὁ, gen. ου, εω kralj Odrizov v Trakiji ob času Darija I.; τὸν Σιτάλκαν ᾄδων pevajoč pesem v slavo Sitalka.